SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Luka Mesec, Messi slovenske levice

3

termometer

 | Foto:
Kljub skromnim napovedim se je včeraj v državni zbor uspelo uvrstiti Združeni levici. Zaslugo za visok rezultat številni pripisujejo 27-letnemu Luki Mescu, ki je navdušil predvsem na soočenjih.

Združena levica je prvič nastopila na letošnjih Evropskih volitvah, na katerih so dobili 5,47 odstotka glasov, kljub relativno dobremu rezultatu pa so jih tokratne predvolilne napovedi vse do zadnjega uvrščale tik pod parlamentarni prag. Šele v zadnjem tednu so jim javnomnenjske ankete začele napovedovati rast podpore, a šestih odstotkov jim ni napovedal praktično nihče. Številni zasluge za rast v podpori pripisujejo predvsem prepričljivim nastopom 27-letnega Luke Mesca, predstavnika Iniciative za demokratični socializem, ki je bil na enem izmed soočenj po mnenju gledalcev skoraj tako prepričljiv kot Cerar, medtem ko je svoje tekmece z bistveno daljšo politično kilometrino pustil daleč zadaj. Kdo je zares novi obraz slovenske politike? Luka Mesec je doma iz Železnikov, kot pravi sam, je odraščal v povprečni slovenski družini srednjega razreda v relativno apolitičnem okolju. Družba, družbene spremembe in politika so ga začeli zanimati šele v srednji šoli, ko so se začeli učiti sociologijo, po maturi pa se je vpisal na fakulteto za družbene vede, kjer je izbral smer evropske študije.

A FDV, kljub svojemu slovesu, ni bilo tisto okolje, ki je Mesca pripeljalo v aktivistične vode. Za to so "krive" predvsem obštudijske dejavnosti, kot so delovanje v društvu Polituss, Fronti prekercev, gibanju Mi smo univerza, pozneje pa sodelovanje z Delavsko-pankersko univerzo in nazadnje z Iniciativo za demokratični socializem (IDS), ki je ena od strank v Združeni levici.

Od prekerca do poslanca Tako kot večina mladih njegovih let tudi Luka Mesec pred volitvami ni imel redne službe. Preživljal se je kot direktor Inštituta za delavske študije, tj. naslednik Delavsko-pankerske univerze, kjer pa nimajo dovolj sredstev, da bi Mesca redno zaposlili, zato je prejemal honorar prek študentske napotnice, kar pa po njegovih besedah seveda še zdaleč ni dovolj za preživetje. Denar si zato služi še s pisanjem člankov, sodelovanjem na mednarodnih konferencah in pomočjo pri prijavljanju podjetij iz Škofje Loke na evropske razpise.

Da se mu bo samo dve leti po vstajah, na katerih je bil aktiven z IDS, uspelo uvrstiti v parlament, si ni nikoli predstavljal. "Svojo življenjsko pot sem si še do nedavnega predstavljal bistveno drugače, nikoli si nisem mislil, da se bom s politiko ukvarjal profesionalno. Kot drugi moje starosti sem si predvsem skušal najti redno službo, redni dohodek, si z dekletom kupiti stanovanje, morda ustvariti družino. Ves ta pomp me je nekoliko presenetil in mi bistveno spremenil moje življenjske načrte," je bil včeraj po razglasitvi delnih neuradnih rezultatov vidno presenečen Mesec.

Za njegovo kandidaturo so najbolj zaslužni marksisti Za njegovo kandidaturo na volitvah je zagotovo najbolj zaslužen krog okoli Delavsko-pankerske univerze oziroma zdajšnjega Inštituta za delavske študije, ki je po njegovih besedah najbolj prodoren levičarski intelektualni krog v Sloveniji. "To je krog, ki je ponovno odprl branje Marxa in ki se spet ukvarja s študijem politične ekonomije, ki je danes ne najdemo niti na FDV niti na ekonomski fakulteti. To je krog, ki poskuša družbo razumeti celostno, ne pa ločeno obravnavati ekonomije, države in civilne družbe."

In kaj na njegov vstop v politiko, ki je teoretično podkrepljen z Marxom, pravijo njegovi starši? "Pri nas doma je okolje zelo apolitično, ampak me starši v vsem podpirajo in spodbujajo in tudi sami so v tem procesu, ko smo se pojavili kot levičarski družbeni aktivisti, prepoznali, da podivjani kapitalizem, ki ga imamo danes, nima prihodnosti."

Študent ekonomije, ki bi nekoč lahko postal gospodarski minister Mesec se je sicer ravno v času vstaj vpisal na magistrski študij ekonomije, ki pa zaradi njegovega političnega udejstvovanja trenutno "ne napreduje". Nad stanjem na ekonomski fakulteti je razočaran: "Praktično celotna katedra je ujeta v preživeto neoklasično ekonomiko, ki gleda na ekonomijo skozi abstraktne matematične modele, ki nimajo zveze z realnostjo in ki so nezmožni razlagati stanje do te mere, da niso znali niti predvideti krize. V bistvu sem presenečen, da pet let pozneje še vedno ni nikakršne reforme programa."

Kljub temu je glede prihodnosti študija ekonomije pri nas optimističen: "Šele zdaj se potihoma pojavljajo gibanja, zanimivo, na pobudo študentov in ne profesorjev, ki zahtevajo temeljito prevetritev ekonomskega študija. Nedavno se je na ekonomski fakulteti namreč pojavilo Gibanje za ekonomsko pluralnost, torej gibanje, ki želi razbiti to enoumje na ekonomskih fakultetah in odpreti celo paleto politično-ekonomskih šol, ki so bile precej krivično zakopane v zgodovino, recimo keynesianizem, marksizem in tako dalje."

Prav zaradi njegovega zanimanja za politično ekonomijo smo ga zato vprašali, ali se morda vidi na mestu ministra za gospodarstvo, na kar Mesec nekoliko v zadregi odvrne, da v tem trenutku za to ni kompetenten, je pa seveda to področje, ki ga najbolj zanima.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin