Torek, 12. 12. 2017, 13.38
6 let, 4 mesece
Lučka Kajfež Bogataj: Žal bo takšnih ekstremnih vremenskih dogodkov še več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
3
"Že zdaj opažamo, da se je v zadnjih 30 letih verjetnost za vremenske skrajnosti najmanj podvojila," o ekstremnih vremenskih dogodkih, ki smo jim bili priče v zadnjih dneh v Sloveniji, odgovarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Ob koncu minulega tedna in v začetku tega se je temperatura zraka spremenila za okoli 20 stopinj Celzija. V noči s petka na soboto je večji del Slovenije zajelo močno sneženje, v nedeljo so bile temperature krepko pod lediščem, aktualni teden pa je prinesel temperature okoli 10 stopinj Celzija. Odkrite strehe, narasle in ponekod poplavljene reke ter močan veter povzročajo težave po vsej Sloveniji.
Podobna razlika se je po besedah vremenoslovca Braneta Gregorčiča zgodila leta 2009, ko je bila v 24 urah razlika v temperaturi zraka okoli 30 stopinj Celzija.
Po mnenju Kajfež-Bogatajeve, dobitnice Nobelove nagrade (bila je članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe), se bo trend ekstremnih vremenskih dogodkov še nadaljeval, saj podnebnih sprememb ne moremo ustaviti v enem letu ali desetletju.
"Trend se bo še nadaljeval, o tem žal ni dvoma, saj podnebnih sprememb ne moremo ustaviti v enem letu ali desetletju," meni Lučka Kajfež Žgajnar.
Kaj je razlog za tako veliko temperaturno razliko med nedeljo in ponedeljkom?
Tako velike spremembe povzroči hitra zamenjava zračne mase, torej namesto hladnega in suhega dobimo pritok vlažnega toplega zraka iznad Sredozemlja. V zimskem času, ko je dan kratek in sonce vpliva na temperaturo manj kot poleti, so možni tudi takšni temperaturni skoki.
Je to posledica vremenskih sprememb ali je čez naše kraje prišla takšna fronta?
Gre za spremembo vremena, seveda povezano s prehodom več front in nastankom sekundarnega ciklona nad severnim Sredozemljem. Takšne situacije se sicer redno pojavljajo jeseni in pozimi, ampak tokrat so res izjemno neugodne posledice.
Bo takšnih ekstremnih dogodkov v prihodnosti več?
Žal da. Že zdaj opažamo, da se je v zadnjih 30 letih verjetnost za vremenske skrajnosti najmanj podvojila. Vzrok so višje globalne temperature tako zraka na kopnem in predvsem temperature morij in oceanov. Zato so padavine obilnejše, kot bi bile sicer, in se pojavljajo tudi tam, kjer niso običajne. Trend se bo še nadaljeval, o tem žal ni dvoma, saj podnebnih sprememb ne moremo ustaviti v enem letu ali desetletju.
"Podnebne spremembe bodo povzročile zmanjšanje biotske pestrosti."
Kaj je pri teh velikih temperaturnih razlikah najbolj nevarno?
Za rastline in živali ni ob kratkotrajnih, nekajdnevnih otoplitvah bistvenih posledic. Tudi ljudje se lahko hitro prilagodimo. Nevarno pa je, da višje temperature omogočajo hujše nalive, pade tudi manj snega in več vode, kar v hribih denimo sproži plazove in hudournike. Posledično imamo hujše poplave in večjo škodo.
Kaj takšni vremenski dogodki pomenijo za rastline in naravo?
Več ekstremnega vremena seveda na dolgi rok škoduje tudi naravi, ne le človeku. Vztrajno višanje temperatur spreminja ekosisteme, poplave povzročajo erozijo, izgubo življenjskega prostora, povečano smrtnost živali in še kaj. Zato vedno pravimo, da bodo podnebne spremembe povzročile zmanjšanje biotske pestrosti.
Gregorčič: Tako močan veter se pojavi na nekaj let
Tako močan veter, kot smo mu bili priče v zadnjih dneh, se po besedah Braneta Gregorčiča pojavi na nekaj let. "Po nižinah smo namerili največje sunke vetra od 70 do 85 kilometrov na uro, na Bovškem in v višje ležečih krajih, pa tudi od 100 do 140 kilometrov na uro," je dejal.
Do konca tedna se bo vreme še spreminjalo, a ne več tako izratito kot v zadnjih dneh. Z nedeljo pa se bo po besedah Gregorčiča vreme umirilo, prihodnji teden pa prinaša daljše obdboje hladnješega a suhega vremena.
3