SiolNET. Novice Slovenija
0,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Letino hmelja oklestile toča in nizke temperature v maju

0,03

termometer

Hmelj
Foto: STA

V tem tednu se je začelo obiranje zgodnjih sort hmelja na vseh pridelovalnih površinah v Sloveniji. A letina predvsem zaradi toče in nizkih temperatur v maju ne bo tako dobra kot lanska, ko ga je bilo za nekaj več kot tri tisoč ton. Hmeljarji lahko letos pričakujejo skupno od 2200 do 2300 ton hmelja, kar je manj od dolgoletnega povprečja.

Vsako leto komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki za to področje in predstavniki hmeljarjev, opravi pregled vseh hmeljišč na vseh pridelovalnih območjih v Sloveniji, to je v Savinjski dolini, na območju Ptuja in Ormoža ter na Koroškem.

Letos so ta ogled opravili v četrtek, ogled pa je potrdil že predhodne ocene, da je res velik delež hmeljišč na vseh pridelovalnih območjih močno prizadet zaradi toče. Prav tako je hladno vreme v maju še posebej negativno vplivalo na rast in razvoj sorte aurora, s katero je posajena več kot tretjina hmeljišč v Sloveniji, je danes za STA povedala strokovnjakinja za hmeljarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec.

"Vse to vpliva na pridelek. Ocenjujemo, da bo letošnji pridelek okoli 2200 do 2300 ton, kar pomeni, da je mogoče malo manjši, kot je dolgoletno povprečje, in manjši kot lani, ko je pridelek dosegel dobrih tri tisoč ton," je povedala strokovnjakinja.

Ta teden začeli z obiranjem hmelja

Lanska letina hmelja je bila sicer v Sloveniji ena boljših. Omenjenih dobrih tri tisoč ton hmelja, kar je največ od leta 1998 in za 43 odstotkov več kot leto prej, so pridelovalci pridelali na skoraj 1700 hektarjih površine.

Letos v Sloveniji 120 hmeljarjev obdeluje 1596 hektarjev hmeljišč, od tega je 74,64 hektarja prvoletnih nasadov. Večino pridelka hmeljarji prodajo po vnaprej sklenjenih pogodbah.

Obiranje hmelja se je sicer začelo v tem tednu. Najprej je na vrsti sorta savinjski golding, ki je najzgodnejša in je tradicionalna slovenska sorta, ki raste na vseh pridelovalnih območjih v Sloveniji. Obiranje hmelja bo potekalo dober mesec dni, zaključne prireditve oz. likofi pa bodo konec septembra. Največja likofa bosta po tradiciji v Žalcu in v Radljah ob Dravi.

Slovenija sicer izvaža okoli 95 odstotkov hmelja, približno osem odstotkov pa za proizvodnjo piva porabita pivovarni Laško in Union. Svetovni tržni delež Slovenije, ki je peta največja pridelovalka hmelja na svetu, je triodstoten.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin