SiolNET. Novice Slovenija
7,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Dan državnosti

Leta 1991 smo za kilogram kave delali štirikrat dlje

7,85

termometer

 | Foto: Thinkstock
Foto: Thinkstock

Slovenija 25. junija praznuje dan državnosti. Na ta dan je Slovenija pred 27 leti sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije. V primerjavi z letom 1991 se je prebivalstvo Slovenije postaralo, Slovenci živijo osem let dlje, za kilogram kruha je danes treba delati tretjino časa manj, Slovenijo pa v primerjavi s časom pred 27 leti letno obišče 3,5-krat več turistov.

Slovenija se stara

Prvega januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 27 let kasneje pa že 43,2 leta. Močno se je zmanjšalo število prebivalcev, mlajših od 15 let, povečalo pa se je število starejših od 65 let ali več. Posledično je bilo leta 2017 skoraj 44 tisoč osnovnošolcev manj kot leta 1991.

Nasprotno se povečuje število upokojencev, slabša se razmerje med pokojninami in plačami. Leta 1992 so starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka neto plače, leta 2017 pa le še 58,4 odstotka. V Sloveniji je bilo leta 2017 aktivnih milijon 27 tisoč prebivalcev, od tega jih je bilo 67 tisoč brezposelnih.

Aktivnost prebivalstva | Foto: surs Foto: surs

Število prebivalcev Slovenije se naj bi po napovedih statističnega urada povečevalo približno do leta 2025, predvsem zaradi selitvenega prirasta. Po letu 2025 pa naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. V prihodnjih 65 letih se bo tako zelo verjetno spremenila tudi starostna sestava prebivalstva Slovenije.

Danes je v Sloveniji 19,4 odstotka prebivalcev starih 65 let ali več, leta 2057 pa naj bi bilo v tej starostni skupini skoraj 31 odstotkov prebivalcev Slovenije. Podaljševalo se bo tudi pričakovano trajanje življenja. Dečki, ki se bodo v Sloveniji rodili leta 2080, bodo lahko pričakovali, da bodo živeli 87 let, deklice pa več kot 91 let. 

Število prebivalcev Slovenija | Foto: surs Foto: surs

Za nakup novega clia danes dvakrat manj dela

Slovenija je takoj na začetku samostojne poti naletela na velike gospodarske težave, deja vu se je zgodil leta 2008, ko je Slovenijo zajela velika gospodarska kriza. V 27 letih sta se zamenjali dve valuti. Z osamosvojitvijo leta 1991 je jugoslovanski dinar zamenjal slovenski tolar.

Tolarje so najprej tiskali v obliki bonov, ki so jih kasneje nadomestili pravi tolarski bankovci. Z vstopom v Evropsko unijo je slovenske tolarje (SIT) zamenjal evro (EUR). Kot ugotavlja statistični urad je zaradi različnih valut med osamosvojitvijo in danes težko primerjati povprečne plače v obeh obdobjih.

Plače Slovenija | Foto: surs Foto: surs

So pa zagotovo od leta 1991 do danes cene naraščale počasneje kot plače. Leta 2017 je bilo za kilogram kruha treba delati tretjino manj časa kot leta 1991. Za kilogram kave so leta 1991 morali delati štirikrat več kot danes, za nov osebni avtomobil renault clio pa je danes potrebnega dvakrat manj dela kot leta 1991.

BDP na prebivalca Slovenije leta 1991 štirikrat nižji 

V zadnjih 27 letih se je v Sloveniji močno spremenila struktura gospodarstva. Spremembe v Sloveniji so zelo podobne spremembam v drugih državah. Kot poroča statistični urad, se je delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP zmanjšal za več kot polovico, podobno kot delež dohodka iz industrije in gradbeništva. Zelo se je povečal delež dohodka iz storitev.

Struktura gospodarstva Slovenija | Foto: surs Foto: surs

Leta 1991 se je slovensko gospodarstvo spopadalo z izgubo jugoslovanskega trga in uvajanjem tržnega gospodarstva. Slovenijo je v prvih letih samostojne poti prizadela tudi visoka stopnja inflacije, ki je bila kar 250-odstotna. V letih 2015 in 2016 je bila v Sloveniji celo deflacija, lani pa spet inflacija (1,4-odstotna).

Bruto domači proizvod je bil na prebivalca Slovenije leta 1991 štirikrat nižji kot leta 2017. Leta 1991 je znašal 5.100 evrov, 26 let kasneje pa 21 tisoč evrov. V prvih dveh letih po osamosvojitvi se je močno upočasnila gospodarska aktivnost (leta 1991 BDP manjši za 8,9 odstotka, leta 1992 pa za 5,5 odstotka). Lansko leto se je Slovenija z 21 tisoč evri bruto domačega proizvoda med vsemi članicami Evropske unije uvrstila na 16. mesto.

Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica

Leta 1992 so bili po poročanju statističnega urada glavni izvozni proizvodi v Sloveniji cestna vozila (11 %), obleka in električni stroji. Podobno so imela tudi leta 2017 največji delež vrednosti izvoza cestna vozila (16 %) in električni stroji, sledili pa so medicinski in farmacevtski proizvodi.

Izvoz uvoz Slovenija | Foto: surs Foto: surs

V vseh letih od osamosvojitve do danes je bila Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Pri trgovanju z drugimi članicami Evropske unije se je najbolj povečalo trgovanje z Avstrijo, zunaj EU pa z državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Močno se je povečalo tudi trgovanje z Rusijo in Kitajsko. Leta 2016 je s Kitajsko trgovala že več kot petina vseh slovenskih uvoznikov. Več jih trguje le še z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.

Slovenci živijo skoraj osem let dlje kot leta 1991

Kot poroča statistični urad, sta svoje zdravstveno stanje leta 2017 kot dobro ali zelo dobro ocenili skoraj dve tretjini oseb. Podaljšuje se tudi življenjska doba ljudi, leta 2017 so ljudje v povprečju doživeli skoraj osem let več kot leta 1991. Glede na boljše zdravstveno stanje se je znižala tudi bolniška odsotnost ljudi. Leta 2016 je bila bolniška odsotnost štiriodstotna, kar je manj kot pred desetimi leti. Povprečno trajanje enega primera bolniške odsotnosti se je od 2007 do 2016 skrajšalo s 17,9 na 14,6 koledarskega dneva.

Bolniška odsotnost | Foto: surs Foto: surs

Pomemben vidik kakovosti življenja je tudi okolje, v katerem živimo. Zadnji podatki statističnega urada kažejo, da se naše ravnanje z okoljem izboljšuje. V Sloveniji se močno povečuje delež ločeno zbranih odpadkov. V letu 2002 jih je bilo zbranih le 8,6 odstotkov, po zadnjih podatkih statističnega urada pa je v Sloveniji ločenih že okoli 70 odstotkov odpadkov. Spremembe so se zgodile tudi pri pridelavi hrane. V letu 2000 je bilo v Sloveniji 115 ekoloških kmetijskih gospodarstev, leta 2016 pa že skoraj 2.933.

V Sloveniji 3,5-krat več turistov

Leta 1991 so v Sloveniji našteli 1,4 milijona prihodov turistov, 26 let kasneje pa kar triinpolkrat več. Na drugi strani se znižuje število prenočitev na turista. Ob osamosvojitvi so turisti prenočili v Sloveniji povprečno 3,4-krat, leta 2017 pa 2,5-krat.

Turizem SLO | Foto: surs Foto: surs

Največ prenočitev so lani ustvaril turisti iz Italije, Nemčije in Avstrije. Turisti iz neevropskih držav so v 2017 ustvarili 13 odstotkov vseh prenočitev tujih turistov pri nas. Glede na leto 2016 se je povečalo predvsem število prenočitev turistov iz Kitajske (za 37 odstotkov), manj prenočitev kot v letu 2016 so ustvarili turisti iz Izraela (za 17 %).

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 450
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin