Petek, 6. 11. 2020, 17.23
4 leta, 1 mesec
Le še do jutri z vašim podpisom evropska sredstva tudi slovenskim manjšinam
Podpora za enakost regij je pomembna tudi za nas, za regije, kjer prebivajo slovenske narodne skupnosti. S podpisom jim namreč lahko zagotovimo dodatna evropska sredstva, s katerimi se bodo lahko razvijale naprej. Le še do sobote poteka zbiranje izjav podpore evropski državljanski pobudi, ki si prizadeva za bolj enakovredno kohezijsko politiko z večjim poudarkom na regijah, ki se po več značilnostih razlikujejo od okoliških. Doslej jo je podprlo veliko ljudi, podpora prihaja v glavnem iz Madžarske, Romunije in Slovaške, da pa bi pobudi uspelo, je treba doseči potreben kvorum v še vsaj štirih državah.
Pobuda, poimenovana Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur, je bila prijavljena 7. maja lani. Kohezijska politika EU bi glede na njeno vsebino morala posebno pozornost namenjati regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških regij.
Za take regije, vključno z geografskimi območji brez upravnih pristojnosti, bi bilo glede na cilje pobude treba preprečevanje gospodarskih zaostankov, zagotavljanje trajnostnega razvoja ter ohranjanje pogojev za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo izvajati na način, ki bo omogočal ohranjanje teh posebnih značilnosti, piše STA.
Pobudo podprlo več kot milijon evropskih državljanov, a to ni dovolj
V ta namen bi morale imeti take regije enake možnosti dostopa do različnih skladov EU, zagotoviti pa jim je treba ohranjanje značilnosti in ustrezen gospodarski razvoj, da se s tem podpre razvoj Unije in ohrani njena kulturna raznolikost, izhaja iz ciljev pobude.
Do danes jo je podprlo več kot milijon evropskih državljanov. Vendar podpora prihaja v glavnem iz Madžarske, Romunije in Slovaške, da bi pobudi uspelo, pa je treba doseči potreben kvorum v še vsaj štirih državah.
Slovenske manjšine potrebujejo naše glasove
Prag zadostnega števila izjav o podpori se razlikuje od države do države. Za pobude, vložene med 1. julijem 2014 in 31. decembrom 2019, prag ustreza številu poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v posamezni državi članici, pomnoženemu s 750. Slovenija ima osem evroposlancev, torej prag pomeni šest tisoč glasov.
Če pobudi uspe zagotoviti zadostno podporo med državljani, jo Evropska komisija analizira in se nanjo odzove. Komisija se sicer lahko odloči, da bo zahtevo, izraženo v državljanski pobudi, upoštevala ali ne, v obeh primerih pa mora svojo odločitev obrazložiti, piše STA.
1