Sreda, 24. 10. 2018, 19.02
6 let
Lastnikom grobov prekipelo, zadeve so vzeli v svoje roke. Pa jih lahko? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,93
9
Zaradi kraj okrasnih aranžmajev in sveč se je nekaj lastnikov grobov na pokopališču v Žalcu odločilo za namestitev lastne varnostne kamere. Občina na tem področju namreč naj ne bi ukrenila ničesar. Pa to sploh lahko naredijo ter ali bi uvedba videonadzora na pokopališču res učinkovito preprečevala kraje in druge oblike skrunitev grobov?
Kraje nagrobnih aranžmajev in drugih okrasnih predmetov so na slovenskih pokopališčih tako rekoč stalna praksa. Trenutno je še posebej aktualna, saj se približuje 1. november, dan spomina na mrtve.
V Žalcu z grobov kradejo kot srake, poročajo nezadovoljni občani, ki so stvari vzeli v svoje roke
Na pokopališču v Žalcu v Savinjski dolini se kraje dogajajo vsakodnevno, v javni skupini na Facebooku z imenom Predlogi in pobude v občini Žalec, ki ima nekaj več kot 1.750 članov, že nekaj mesecev tarnajo nezadovoljni občani.
Občinske oblasti po njihovem mnenju ne storijo dovolj za zaščito zadnjih počivališč pokojnih. Lastniki grobov na žalskem pokopališču so občino že večkrat prosili oziroma zahtevali, da se na pokopališču uvede videonadzor, a so do zdaj dobili zgolj obljube, da bo občina opravila pogovor s strokovnjaki in ocenila stroške takšne investicije, pravijo (vir).
Dež žalskega pokopališča s cerkvijo Svetega Kancijana.
Da so v preteklem letu okradli oziroma njihove grobove oskrunili na drug način, je v nedavni anketi v skupini Predlogi in pobude v občini Žalec javilo 22 oseb.
Na Policijski postaji Žalec so medtem letos do 22. oktobra prejeli samo eno prijavo kaznivega dejanja tatvine na žalskem pokopališču. Ugotavljajo, da številni občani tatvin z grobov največkrat ne prijavijo policiji oziroma ne podajo predloga za kazenski pregon, zaradi česar storilci ostanejo nekaznovani.
Ker rešitve še ni, so se lastniki grobov odločili za ukrepanje na lastno pest, in sicer z namestitvijo lastne videokamere za izvajanje nadzora nad delom pokopališča, kjer naj bi se zgodilo največ kraj (vir).
Občani na Facebooku zagotavljajo tudi, da bodo morebitnega storilca, če ga ujamejo na nadzorno kamero, kaznovali "po srednjeveško".
Ali je vzpostavitev videonadzora na tak način sploh dovoljena?
Zgornje vprašanje smo posredovali uradu informacijskega pooblaščenca. Zanimalo nas je, ali lahko občani na pokopališču sami ukrepajo na opisan način, in to tako, da obiskovalci pokopališča za nameščeno kamero sploh ne vedo, saj na nobenem od treh vhodov na žalsko pokopališče ni obvestila, da se tam izvaja videonadzor.
Severni vhod na pokopališče v Žalcu.
Pri informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju IP) so za Siol.net pojasnili, da zakon videonadzora javnih površin in pokopališč posebej ne ureja. Ravnanje lastnikov in najemnikov grobov na pokopališču bi lahko predstavljalo kršitev zakona, o čemer pa lahko informacijski pooblaščenec dokončno presoja le v okviru inšpekcijskega postopka, ki ga je IP v tem primeru že odprl.
Po mnenju IP je sicer sporno, da o izvajanju videonadzora ni postavljenega nobenega obvestila, prav tako pa IP tudi zanima, ali je tisti, ki na pokopališču v Žalcu izvaja videonadzor, izpolnil pogoje za obdelavo osebnih podatkov z videonadzorom iz točke f 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Javno komunalno podjetje Žalec: Gradnja videonadzora je povezana z zelo velikimi stroški, vprašanje pa je, ali bi kamere rešile težavo
V Javnem komunalnem podjetju Žalec (v nadaljevanju JKP), ki upravlja pokopališča v žalski občini, so za Siol.net povedali, da so v zadnjem času prejeli prijave treh najemnikov grobov o odtujitvah na pokopališču v Žalcu.
V del pokopališča, kjer naj bi se dogajalo največ kraj, se zato pogosteje kot sicer napotita delavca podjetja in poskušata s svojo prisotnostjo preventivno vplivati na morebitne storilce.
"Svoje delo v JKP Žalec opravljamo na izredno pieteten način, a žal so med obiskovalci pokopališča tudi posamezniki, ki jim niso sveti niti grobovi," so pojasnili pri JKP.
Kar zadeva uvedbo nadzornih kamer, so pri JKP že pridobili oceno stroškov od ponudnika gradnje sistemov za videonadzor. Opozarjajo, da bi bili stroški zelo visoki - če bi želeli s pomočjo kamer pridobiti posnetek, ki bi omogočal identifikacijo storilca, bi bila nujna uporaba kamer visoke ločljivosti z žično povezavo s centrom za videonadzor, kar bi pomenilo tudi prekopavanje celotnega pokopališča.
Po mnenju JKP tudi posnetki s takšnimi kamerami najverjetneje ne bi bili dovolj dober razlog, da bi se organi pregona odločili za uvedbo postopka zoper storilce na sodišču, saj je materialna škoda pri tovrstnih odtujitvah minimalna. Tudi zaradi tega v JKP dokončnega stališča do uvedbe videonadzora na pokopališču v Žalcu še niso zavzeli.
Žalsko pokopališče z vzhodne strani obdaja zid, ki ga morebitnim najbolj zagnanim tatovom ponoči ne bi bilo težko premagati.
V JKP so razmišljali tudi o ukrepih, kot je zaklepanje pokopališča v nočnih urah, a opozarjajo, da težave tudi s tem skoraj zagotovo ne bi rešili, saj bi lahko tatovi preprosto preplezali nizek zid, ki obdaja pokopališče. S takšnim ukrepom bi tudi onemogočili dostop do javne površine lastnikom in najemnikom grobov, ki to počnejo zelo pozno. Takšnih je kar nekaj, pojasnjujejo v JKP.
S Policijske uprave Celje so za Siol.net še sporočili, da so žalski policisti letos sorazmerno zgodaj začeli preventivne aktivnosti, kot je večkraten nadzor pokopališč pri patruljiranju, nadzor pokopališč, ki ga izvajajo policisti v civilnih oblačilih, in podobno.
Kako videonadzor izvajajo na največjem pokopališču v Sloveniji
Več deset varnostnih kamer za izvajanje videonadzora je že nekaj časa nameščenih na največjem pokopališču v Sloveniji, na ljubljanskih Žalah.
Kot so za naš medij pojasnili v podjetju Žale d.o.o., ki upravlja pokopališče, imajo v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 32. člena Odloka o pokopališkem redu v Mestni občini Ljubljana organizirano varnostno službo, ki izvaja splošni nadzor nad območji pokopališč. Varnost na pokopališču Žale je nadstandardna, saj nadzor močno presega osnovna priporočila in standarde varovanja pokopališč, ki veljajo v Sloveniji in tujini, so dejali.
Pokopališče Žale v Ljubljani.
"Pokopališče Žale nadziramo 24 ur na dan, vse dni v letu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Na določenih delih pokopališča Žale imamo že nekaj let nameščene tudi nadzorne kamere. Namenjene so splošnemu nadzoru na pokopališču, ne snemanju posameznih grobov, saj to po mnenju informacijskega pooblaščenca ni dovoljeno. Na ta način smo fizično varovanje kombinirali s tehničnim in s tem še povečali stopnjo varnosti na pokopališču. Ne glede na to seveda ni mogoče preprečiti vseh kraj," pravijo v podjetju Žale d.o.o.
"Že sama prisotnost kamer ima lahko velik psihološki učinek"
Čeprav je zato, ker ne snemajo posameznih grobov, težko ugotoviti, ali je z groba nekdo ukradel okrasni predmet ali svečo, v zadnjem času prijav tovrstnih kaznivih dejanj na Žalah tako rekoč ne prejemajo.
"Že sama prisotnost kamer in obvestil, da se na območju pokopališča izvaja videonadzor, lahko ima močan psihološki učinek in posledično odvrne marsikaterega storilca," so še pojasnili.
Preberite tudi:
9