Torek, 2. 2. 2021, 12.05
3 leta, 2 meseca
Lahovnik je optimističen. Napoveduje "res visoko okrevanje". #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,89
31
Koordinator strokovne svetovalne skupine Matej Lahovnik je povedal, da neko manjše okrevanje gospodarstva lahko pričakujemo že v drugem četrtletju letošnjega leta, od julija pa bo to okrevanje močno. Položaj je bistveno boljši kot lani ta čas. "Smo preveč pesimistični v nekaterih napovedih. Premalo se zavedamo, v koliko boljši situaciji smo v primerjavi z lanskim letom. Skladišča so bila lani prazna, o virusu se je vedelo zelo malo, o cepivih se je le sanjalo," je povedal. Kot je dejal, s pomladjo pričakujejo sproščanje ukrepov in kroženje denarja. Podjetja so še vedno relativno nizko zadolžena, prihranki prebivalstva so se povečali. Ustvariti moramo pogoje, da ljudje začnejo trošiti in da denar začne krožiti, je dodal.
Koordinator strokovne svetovalne skupine za pripravo protikoronskih svežnjev Matej Lahovnik je povedal, da so pri pripravi osmega protikoronskega svežnja zakonov izhajali iz predpostavke, da bo letošnje prvo četrtletje zaradi epidemiološke slike primerljivo z zadnjim četrtletjem prejšnjega leta. Pomembnejše okrevanje gospodarstva lahko pričakujemo šele v drugi polovici leta, ko bo precepljenost prebivalstva dovolj visoka.
V drugi polovici leta "res visoko okrevanje"
Ocenjujejo, da bo druga polovica letošnjega leta v znamenju "res visokega okrevanja". Izboljšala se bo epidemiološka situacija, kar bo omogočalo sprostitev storitvenih dejavnosti. V času okrevanja morajo pristojna ministrstva pripraviti ciljane razpise za oživitev posameznih storitvenih dejavnosti, ki so bile v času koronakrize najbolj prizadete. V naslednjih protikoronskih paketih je treba začeti razmišljati o izhodni strategiji, je dejal.
Brezposelnost je primerljiva s prejšnjimi leti
Urad za makroekonomske analize (Umar) ugotavlja, da se je v začetku januarja nadaljevala zmerna rast števila registriranih brezposelnih, vendar ob ohranjanju interventnih ukrepov (predvsem sofinanciranja čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in moratorija na odplačilo kreditov) povečanje števila brezposelnih ni vidno odstopalo od povišanj v prejšnjih letih.
Dva ukrepa, ki bosta pomagala gospodarstvu
Ne smemo pa zanemariti, da je v letu 2020 verjetnost plačilne nesposobnosti višja v primeru nekaterih podjetij storitvenih dejavnosti, ki morajo biti zaradi omejitvenih ukrepov zaprta ali pa poslujejo v bistveno manjšem obsegu, je dodal Lahovnik. V PKP 8 so zato predlagali dva ukrepa:
- podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila z možnostjo podaljšanja do konca junija in
- subvencioniranje višje minimalne plače. O dvigu minimalne plače so se dogovorili sredi leta 2019. Koronačas je zahteval odziv države, ki v prvih šestih mesecih prevzema dve tretjini bremena dviga minimalne plače.
S predlaganimi ukrepi želijo preprečiti brezposelnost
Kot je dejal Lahovnik, verjamejo, da bodo predlagani ukrepi iz PKP 8 zagotovili, da bo Slovenija ostala med državami, v katerih se je brezposelnost v času koronakrize najmanj povečala. Povedal je tudi, da so v zadnji sveženj vključili tudi ukrep, da se v dejavnostih, ki so z odlokom zaprte, pokriva celoten bruto bruto strošek dela, to je vključno s prispevki delodajalca.
Brez potrdila zdravnika na bolniško
PKP 8 tudi podaljšuje ukrep, da se delavcu omogoči bolniška odsotnost brez potrdila zdravnika do tri zaporedne dni enkrat v koledarskem letu. Ukrep razbremenjuje primarno raven zdravstva.
31