Petek, 8. 7. 2022, 19.01
1 leto, 9 mesecev
Küčan: Golob in kmetijska ministrica sta izvedla grd medijski blef #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,72
16
Slovenski kmetovalci so v luči krize državi predlagali urgentni odkup vse naše pšenice. Vlada jim je prisluhnila, a le za kratek čas. Potem ko je premier Robert Golob javno napovedal odkup slovenske pšenice in s tem pomoč našim kmetovalcem ter tudi nadzor nad draginjo tega osnovnega živila, se je danes zgodba obrnila v drugo smer. Blagovne rezerve bodo dejansko odkupovale, vendar na prostem evropskem trgu, prek javnih naročil. Kmetje so ob tem razočarani, ker bo tako glavno merilo najnižja cena.
Vlada je pretekli teden v sklopu ukrepov za naslovitev visokih cen surovin in energije v kmetijskem sektorju med drugim odločila, da je država pripravljena odkupiti celoten letošnji pridelek pšenice. Po seji vlade prejšnji petek je bilo govora celo, da bo država prek zavoda za blagovne rezerve celoten letošnji pridelek kar odkupila.
Veselje slovenskih kmetovalcev ni trajalo dolgo
"Ne želimo dvigniti cene pšenice v nebo, radi bi le pravičnejšo razporeditev med vse v verigi. Zato smo državi predlagali odkup celotnega letošnjega pridelka, s čimer bi napolnili blagovne rezerve in nadzirali draginjo," je pojasnil Franc Küčan, predsednik Komisije za odkup in prodajo žit.
Pretekli petek ga je Robert Golob prijetno presenetil, ko je dejal, da bo vlada poskrbela, da bo vso pšenico, pridelano v Sloveniji, odkupila prek zavoda za blagovne rezerve. S tem, kot je dejal Golob, želijo pomagati kmetom, jih razbremeniti stroškov in pridelek v celoti zadržati v Sloveniji.
Vendar veselje kmetovalcev ni trajalo dolgo. Po današnji seji vlade je namreč kmetijska ministrica Irena Šinko sporočila, da nikogar ne želijo siliti v prodajo pšenice. Ta bo namreč potekala prek javnega naročila, v okviru katerega bodo zainteresirani pridelovalci oddali ponudbe. V javnem naročanju je prednostni kriterij najnižja cena. Tako lahko recimo Hrvaška in Madžarska ponudita nižje cene, a tudi slabšo pšenico.
Premier in kmetijska ministrica sta izvedla grd medijski blef, opozori Küčan: "Zato se ministrico ali pa tudi predsednika vlade poziva k odstopu. Če ne misliš resno, potem ne dajaj obljub in ne zavajaj javnosti, tistih, ki na to čakajo. Žetev se bo končala v dveh, treh dneh, ko bo razpis narejen, ko bodo pogoji znani, bo pšenica ali v Libiji ali v Italiji, ker čakajo pred vrati. Ljudje bodo pšenico odpeljali."
To se je zgodilo že lani, ko so se neuspešno dogovarjali z državo o odkupu, so še spomnili kmetovalci.
"Vsak dodaten evro pomeni razliko med preživetjem in smrtjo kmetije"
Do zdaj jim je uspelo pospraviti približno polovico pšenice, še 50 hektarjev jih čaka, razloži Prekmurec Franc Štih.
"Jaz dobim od 2.200 do 2.300 evrov za teh šest ali sedem ton, tu nekje se giblje količina pridelka. Ta kruh v trgovini danes stane od tri pa do sedem evrov za kilogram. Če rečemo šest evrov, je to 42 tisoč evrov in teh sedem ton pšenice v obliki kruha plača potrošnik," pojasni Štih. "Vsak dodaten evro stroška nam pomeni razliko med preživetjem in smrtjo kmetije," še opozarja.
Trenutno si kmetje želijo doseči ceno 330 evrov na tono pšenice. Le tako bodo lahko pokrili stroške in nakupili seme za jesensko setev. O prenovi dotrajane opreme Štih niti ne razmišlja.
"Že grški filozofi so rekli, da tisti, ki se ne zaveda pomembnosti in moči, vrednote pšenice, nikoli ne bi smel postati državnik," zaključi Štih.
16