SiolNET. Novice Slovenija
5,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Krize naj bi bilo konec, zakaj poslanci ne prekličejo "kriznega" dviga DDV?

5,08

termometer

nakupovanje hrana voziček trgovina

Nepovezani poslanec Andrej Čuš ni bil uspešen s predlogom znižanja DDV, čeprav se makroekonomske razmere tudi po vladnih ocenah izboljšujejo, povišanje v letu 2013 pa je bilo – kot je pred dnevi v DZ spet poudarila takratna premierka Alenka Bratušek – začasni krizni ukrep.

Predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki ga je vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš, ni dobil podpore v Državnem zboru (DZ). Čuš je predlagal, da bi stopnjo DDV vrnili na raven izpred julija 2013, ko je vlada Alenke Bratušek znižano stopnjo DDV dvignila z 8,5 na 9,5 odstotka, splošno pa z 20 na 22 odstotkov.

Spomnimo, da smo višji DDV dobili v krizi. Le pol leta po zvišanju, decembra 2013, je vlada s tremi milijardami evrov davkoplačevalskega denarja dokapitalizirala banke. Bratuškova še zdaj vztraja, da je bil dvig DDV začasni krizni ukrep.

V zadnjem letu je bilo iz ust premierja Mira Cerarja večkrat slišati, da je krize konec. "V zadnjih dveh letih smo se prebili iz krize in imamo razloge, da v prihodnost zremo samozavestno in optimistično," je na primer dejal v nagovoru ob državnem prazniku 26. decembra lani.

A poslanci so predlog Čuša zavrnili. Zakaj?

 

Koalicija proti, opozicija odsotna

Predlog je rdečo luč dobil že na seji odbora za finance pred dvema tednoma. Za predlog sta tedaj glasovala le Jožef Horvat (NSi) in Marko Pogačnik (SDS). Čuš je po obravnavi sporočil, da je za predlog glasoval tudi Janko Veber (SD), ki pa je v razpravi dejal, da ne bo glasoval za. Včeraj nam je nato tudi potrdil, da ni glasoval za. Kdo je prispeval tretji glas, ni znano.

Vsi poslanci koalicije naj bi glasovali proti. V odboru za finance sedijo Urška Ban, Vojka Šergan, Marko FerlugaAndreja Potočnik, Maruša Škopac in Dušan Verbič (vsi SMC), Janko Veber (SD) ter Antonija Marija Kovačič in Uroš Prikl (oba DeSUS). Še tri člane iz vrst SMC so nadomeščali kolegi: Vlasto Počkaj je nadomeščala Ksenija Korenjak KramarBranka Zormana Kamal Izidor Shaker in Bojana Krajnca Saša Tabaković.

Na seji so se, kot izhaja iz zapisnika, opravičili poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, Andrej Šircelj, Nada Brinovšek, Suzana Lep Šimenko (vsi trije SDS). Peti član odbora iz vrst SDS Anže Logar je po lastnih besedah bil na seji, a ne v času glasovanja. Člana odbora sta še Alenka Bratušek, ki je v razpravi predlog sicer podprla, a je v času glasovanja naj ne bi bilo na seji, ter Luka Mesec (ZL), ki je bil v razpravi proti predlogu.

Včeraj je DZ tako le še sklenil, da je zakonodajni postopek končan.

Dvig DDV: Bratuškova ga je uvedla, Cerar "zabetoniral"

Spomnimo, z idejo o dvigu DDV so se leta 2012 poigravali že v vladi Janeza Janše, a je niso uzakonili. Leta 2013 je nato ta ukrep sprejela vlada Alenke Bratušek, ki je to možnost izbrala namesto uvedbe tako imenovanega kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki. 

V zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 so zapisali, da se splošna stopnja dvigne z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnjo, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Šlo je torej za časovno omejen ukrep, ki naj bi veljal do leta 2015.

Leta 2015 je nato ministrstvo za finance, ki ga je tedaj vodil Dušan Mramor, pripravilo novelo zakona o DDV, s katero je dvig stopenj prepisalo v zakon – in ukrep je postal večen.

Finančno ministrstvo je ob nasprotovanju sindikatov in delodajalcev sporočilo, da dvig DDV ni bil nikoli predviden kot začasen, temveč strukturni ukrep. Trajno uveljavitev višjih stopenj DDV so označili za "enega od trajnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in oživitev gospodarske rasti".

Sprejeti proračun je za letos predvideval 8,8 milijarde evrov prihodkov in 9,5 milijarde izdatkov ter s tem okrog 680 milijonov evrov primanjkljaja. A po sprejemu proračuna je vlada različnim interesnim skupinam obljubila za več kot sto milijonov evrov dodatnih izdatkov. S tem pa je zmanjkalo manevrskega prostora za nižanje DDV. Sprejeti proračun je za letos predvideval 8,8 milijarde evrov prihodkov in 9,5 milijarde izdatkov ter s tem okrog 680 milijonov evrov primanjkljaja. A po sprejemu proračuna je vlada različnim interesnim skupinam obljubila za več kot sto milijonov evrov dodatnih izdatkov. S tem pa je zmanjkalo manevrskega prostora za nižanje DDV. Foto: STA Znižanje bi odneslo milijone

Glavni razlog, zakaj so poslanci zdaj obrnili hrbet Čuševemu predlogu, je izpad prihodkov v proračun. Vlada je namreč ocenila, da bi se s tem prilivi v proračun letos zmanjšali za 150, prihodnje leto pa za 300 milijonov evrov. To bi ogrozilo doseganje proračunskih ciljev, predvsem ob dejstvu, da je vlada že po potrditvi proračuna za letošnje leto različnim interesnim skupinam obljubila dodatne milijone. 

Okrog 56 milijonov evrov gre za plače v javnem sektorju, 50 milijonov evrov so obljubili za nagrajevanje zdravnikov, 7,4 milijona evrov za zvišanje najnižjih pokojnin, 7,3 milijona bo šlo za višje povprečnine občinam, še dodatnih 40 milijonov za regres za vse upokojence. Po nedavno dogovorjenih ugodnostih za zdravnike so tudi nekateri drugi sindikati, na primer sindikat visokošolskih učiteljev, vladi že napovedali boj za višje plače.

Kako razmišljajo poslanci?

Povzemamo, kaj so o predlogu Čuša povedali nekateri poslanci in Tilen Božič kot predstavnik finančnega ministrstva – transkript seje najdete na tej povezavi.

Andrej Čuš, nepovezani poslanec, predlagatelj: Poskrbimo za vse državljane

Andrej Čuš Foto: STA "Če smo odpravili delno varčevalne ukrepe v javnem sektorju, če smo odpravili varčevalne ukrepe na področju pokojnin, če smo ponovno uvedli 2. januar kot dela prost dan, mislim, da je treba biti konsistenten in poskrbeti tudi za vse druge družbene strukture in generacije.

Tu mislim predvsem mlade (...), poskrbeti pa je treba seveda tudi za tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, obrt, gospodarstvo in seveda tudi podjetnike."

Tilen Božič, MF: Paziti moramo na javne finance

Tilen Božič, nekdanji poslanec SMC, zdaj sekretar na finančnem ministrstvu Foto: STA "Zaradi krepitve fiskalnega upravljanja za zmanjšanje fiskalnih tveganj z zagotavljanjem vzdržnega načina odprave čezmernega primanjkljaja je nujno potrebna okrepitev naporov za uravnoteženje javnih financ. 

Po mnenju vlade je tudi zato potrebna ohranitev veljavnih stopenj davka na dodano vrednost. S tem bodo podprti tudi glavni cilji javnofinančne politike, ki jih je vlada upoštevala v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leti 2017 in 2018."

Jožef Horvat, NSi: DDV je asocialen davek 

Jožev Horvat Foto: Klemen Korenjak "Davek na dodano vrednost je asocialni davek, zato bi morali stremeti k temu, da bi bile te stopnje kolikor se da nizke.

Predvsem tukaj mislim na tiste, ki imajo minimalno plačo oziroma mizerne pokojnine, a morajo davek na dodano vrednost plačati v isti višini, na primer za hrano, za zdravila, kot tisti, ki imajo recimo menedžersko plačo. Povišanje stopnje davka na dodano vrednost najbolj prizadene najbolj ranljive, ki večino svojih dohodkov porabijo za najnujnejše življenjske potrebščine."

Alenka Bratušek, nepovezana poslanka: Dvig DDV je bil začasni ukrep

Alenka Bratušek Foto: Ana Kovač "Res je, DDV je bil začasen protikrizni ukrep. Jaz sem ob sprejemanju davka, stalnega dviga davka na dodano vrednost, povedala, da tudi sama ne bi predlagala znižanja tega davka, ampak bi ga pustila, hkrati s tem pa bi morali takrat za enak obseg znižati in razbremeniti nekoga drugega – pa naj bo to gospodarstvo, ljudje … Ne, vi ste preprosto ta dvig pojedli in ga razdelili, in to je narobe."

Na navedbe Bratuškove je Tilen Božič v nadaljevanju odgovoril takole: "Strinjam se s tem, da je takrat njena vlada to uvedla kot protikrizni ukrep. Ne strinjam se pa s tem, ko reče, da je to bilo uvedeno kot začasni ukrep, saj je v dokumentu, ki so ga v Bruselj poslali, mislim, da maja 2013, jasno napisano, kateri so začasni in kateri so trajni ukrepi. Dvig DDV je lepo označen kot trajni ukrep. Zaradi zakonskih razlogov, postopkovnih in tako naprej, je bilo v neki zakonodaji to urejeno začasno."

Luka Mesec, ZL: Ali bomo zaradi nižjega DDV krčili socialno državo?

Luka Mesec Foto: Matej Leskovšek "Odstotek ali dva manj DDV, kot je že predhodnica povedala, za posameznika ne bosta imela kakšnega bistvenega učinka, za državni proračun pa precej. Ta predlog, ki ga imamo na mizi, naj bi prihodke v proračun zmanjšal za 300 milijonov evrov, kar pomeni, da se je treba na drugi strani vprašati, kaj bo za to, da bo nekdo pri 500 evrih potrošnje dobil deset evrov več kupne moči, na drugi strani s tem izgubil. Ali bomo zato krčili socialno državo, bomo zato poslabševali razmere v zdravstvu, bomo zato daljšali čakalne vrste kje drugje?"

Vojka Šergan, SMC: Nižji DDV ne bi izboljšal konkurenčnosti

Vojka Šergan, SMC Foto: Spletna stran SMC "Ta predlog zakona se mi zdi predvsem všečen in populističen, kajti znižanje DDV pravzaprav ne pomeni nujno tudi nižjih cen za potrošnike. V proračun bi se steklo manj prihodkov, kar je tudi moj predhodnik Luka Mesec lepo povedal in v teh točkah se z njim tudi strinjam.

Vsekakor predlog za znižanje DDV, ki je na mizi, ne bo izboljšal konkurenčnosti in vzpostavil pogojev za večjo gospodarsko rast. Pravzaprav bi z zmanjšanjem stopnje DDV nastale dodatne ovire za doseganje fiskalnega cilja." 

Janko Veber, SD: Nižanje DDV bi ogrozilo dvig minimalnih pokojnin

Janko Veber Foto: Matej Leskovšek "Opozoriti želim predvsem na dejstvo, da imamo v proceduri zakon za dvig minimalne pokojnine, na vsaj 500 evrov, čeprav mislim, da bi morali v državnem zboru zelo resno razmišljati, da upoštevamo dejstvo, da je prag revščine 612 evrov in da bi tudi minimalna pokojnina morala slediti temu dejstvu. Zmanjševanje sredstev v proračunu za 300 milijonov evrov bi zagotovo zelo ogrozilo izvedbo in sprejem tudi tega zakona. (…) Ker ima zakon zelo resne posledice za proračun, ki bi posledično imele tudi zelo resne posledice za socialni položaj in tudi že prej omenjeni Zakon o dvigu minimalne pokojnine, ne morem podpreti tega zakona." 

Uroš Prikl, DeSUS: Mi smo DDV le ustalili

Uroš Prikl. Desus Foto: STA "Pa saj ne zvišujemo davka na dodano vrednost, mi smo ga pač ustalili na višji točki, kot je bila pred krizo. Mislim, da je to davek, ki se najbolj pravično prerazporedi med najširši krog ljudi." 

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • PolentaPolitik / 23.03.2017. ob 11:03 +7 - 1

    Ja, a Lukec je bil tudi proti? A ni ta za delavce, ki jim želi dobro? Ja kako to, da jim sedaj ni želel dobro?

    +7 - 1
  • brencl47 / 23.03.2017. ob 13:25 +6 0

    Seveda nam posr/lanci ne privoščijo, saj bo potem za njih in njihove prisklednike ter štrukljevce premalo ostalo!

    +6 0
  • Zgodovinar_69 / 23.03.2017. ob 12:54 +6 0

    No sedaj se vidi katere stranke so sovražnice Slovencev - SD, SMC, DeSUS in ZL. Toliko govorjenja o sociali, a ravno te stranke delajo vse, da bi bilo pri nas veliko revnih.

    +6 0
delitve: 41
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin