KPK v primeru Bratuškove: Ni sporno, da se je predlagala, sporno je, da je o tem tudi odločala (video)

Kot so zapisali pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), je Alenka Bratušek kot uradna oseba, predsednica vlade, na 69. redni seji vlade dne 31. julija 2014 odločala o predlogu kandidatov za člana Evropske komisije, med katerimi je bila tudi sama.

Na voljo je imela dve možnosti ... Pred sprejemom odločitve se je bila predsednica vlade dolžna ali (samo)izločiti iz odločanja v zvezi z zadevo ali pa v smislu 38. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) o okoliščinah pisno obvestiti KPK in do odločitve prenehati sodelovanje v zadevi, v kateri obstaja nasprotje interesov.

... izbrala ni nobene "Tega ni storila. Predsednica Vlade RS je s tem, ko je sodelovala pri obravnavi in sprejemu odločitve, ravnala v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena ZIntPK," so še navedli v KPK.

Dodali so, da ni sporno dejstvo, da je predsednica vlade za kandidatko predlagala sebe, sporno je, da je o tem tudi odločala.

Kot so zapisali pri KPK, mora predsednica vlade kot predstavnica izvršilne oblasti najvišjega organa državne uprave delovati ne samo zakonito in v javnem interesu, ampak tudi tako, da s svojim delovanjem ne poglablja javnega nezaupanja v institucijo, ki jo predstavlja. V nasprotnem primeru zmanjšuje integriteto in verodostojnost tako organa kot funkcije, ki jo opravlja.

Iz dokumenta je mogoče razbrati tudi, da je Bratuškova trdila, da je bila pred sejo vlade, med njo in po njej prepričana, da v primeru njenega sodelovanja pri odločanju "ne gre za nasprotje interesov, niti za okoliščine, ki bi lahko vzbujale videz nasprotja interesov". A KPK meni, da okoliščine in dejstva tega ne potrjujejo.

KPK: Iz magnetograma izhaja, da jo je Virant opozoril na določbe zakona V mnenju med drugim navajajo, da je iz magnetograma seje vlade, na kateri je ta odločala o omenjenem vprašanju, mogoče razbrati, da je takratni notranji minister Gregor Virant premierko takoj po seznanitvi s predlogom kandidatov za evropskega komisarja opozoril na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ki uradnim osebam nalaga natančno določeno ravnanje v tovrstnih primerih.

Kljub opozorilu pa se predsednica vlade v nadaljevanju seje iz odločanja o kandidatih ni niti izločila niti ni kot predsedujoča prekinila točke seje, da bi o obstoju morebitnega nasprotja interesov obvestila KPK, kot ji to nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Predlog seznama kandidatov za komisarje je (formalno gledano) pripravil kabinet predsednice vlade po njenem navodilu, kar je Bratuškova tudi sama potrdila na zaslišanju pred senatom komisije. Generalni sekretariat vlade je sicer komisiji pojasnil, da so kandidate predlagale stranke, a je prvak DeSUS Karl Erjavec na zaslišanju pred senatom komisije zanikal, da bi ga predlagala stranka, in pojasnil, da se je za kandidaturo za to mesto odločil sam.

Odprtih še več postopkov? Kot izhaja iz zapisa KPK, ima komisija v zvezi s to zadevo odprtih še več postopkov. Tako glede nasprotja interesov kot tudi glede ugotavljanja znakov korupcije in znakov ravnanja v nasprotju z integriteto oziroma pričakovanim delovanjem in odgovornostjo posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.

Senat komisije je sicer ločeno sprejel tudi sklepe, s katerimi so zavrnili "neutemeljene zahteve za izločitev članov senata iz odklonitvenih razlogov". S svojimi izjavami se Štefanec ni v ničemer opredelil do odločitve v konkretni zadevi, je komentiral ali prejudiciral, so prepričani.

Je komisija kršila (ustavne) procesne pravice Bratuškove? Glede izjav o neprevzemu pošte pa med drugim pojasnjujejo, da "nedvigovanje pošte pač ni enako odločanju o obstoju nasprotja interesov, ki je predmet obravnave v konkretni zadevi". Zastopnik Bratuškove Aleksander Čeferin je namreč zahteval izločitev vseh članov senata iz odločanja o zadevi.

Kot je razvidno iz dokumenta, so pooblaščenci Bratuškove v postopku komisiji očitali tudi, da so kršili njene (ustavne) procesne pravice v konkretnem postopku, kar pa je komisija prav tako zanikala.