Kovač: Bruselj menja ploščo; Lahovnik stavi na stresne teste

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je na odziv Bruslja dejal: "Več kot očitno je, da Bruselj menja ploščo. Njihova ocena je, da so pritiski v preteklosti, ki so bili po mojem mnenju pogosto preveč enostranski in nerazumljivi, obrodili sadove. Proračun je v skladu s pravili, takšni so bili sicer tudi prejšnji, ki so lovili zahtevani triodstotni proračunski primanjkljaj. Vse preostalo je računovodsko prikrojevanje končnemu rezultatu. Tako so tudi v preteklosti proračunske luknje formalno mašili z evropskimi sredstvi ali pa z višjimi davki. Tako je tudi tokrat. Vlada ima na strani prihodkov celo vrsto predpostavk in s tem je formalno zadostila pogojem, dejansko pa lahko pričakujemo mnogo težav. Tudi Evropska komisija predvideva, da bo dejanski proračunski primanjkljaj precej večji. V tem hipu torej ni potrebe po spremembi proračuna, bo pa zagotovo ta proračun doživel rebalans, verjetno na polovici prihodnjega leta."

Lahovnik: Komisija z negativnimi ocenami ni želela poslabševati situacije Ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je mnenje Bruslja pospremil z naslednjimi besedami: "Nihče v Evropski komisiji v tem trenutku verjetno ne želi objaviti kritičnega poročila glede Slovenije in s tem pošiljati negativne signale finančnim trgom pred objavo stresnih testov bank. Sredi decembra bodo objavljeni stresni testi in takrat bo napočil trenutek resnice, ko se bo pokazalo, da je bančna luknja zelo verjetno precej večja od tistega, kar so do zdaj zagotavljali bankirji. Takrat se bo tudi pokazalo, da je ta proračun precej nerealen. Predvidenih 1,2 milijarde evrov, kolikor se predvideva za dokapitalizacijo bank, ne bo niti približno zadostovalo.

Druga stvar pa je, da je Evropska komisija Slovenijo pozvala k doslednemu izvajanju proračuna. Na papirju so stvari usklajene z našimi zavezami tudi glede zmanjševanja primanjkljaja in v tem smislu odziv Evropske komisije ni nepričakovan. Ali je proračun tudi v praksi realno uresničljiv? Zadnje napovedi EBRD glede upada BDP so precej bolj pesimistične od tistih, ki jih je pri načrtovanju proračunskih prihodkov upoštevala vlada. Očitno je, da je velika večina evropskih gospodarstev, z izjemo Cipra in Slovenije, na poti k okrevanju, zato Evropska komisija z negativnimi ocenami ni želela poslabševati ocen ekonomskega okolja v EU."