Telo koprskega svetnika Monalda, ki je tako kot številne umetnine istrskih cerkva po drugi svetovni vojni ostalo onstran meje, so iz Trsta prenesli v Koper.
Blaženi Monald Koprski, ki se je rodil v premožni slovenski družini nekje v okolici Pirana okoli leta 1210, je po vsem svetu zaslovel kot cerkveni pravnik. Napisal je pravno enciklopedijo, ki jo po njem imenujejo Summa Monaldina. 65 na roko napisanih Monaldovih kodeksov hranijo znane svetovne knjižnice, enega tudi ljubljanska NUK.
Telo svetnika odpeljejo v Benetke
Relikvije svetnika, ki pravzaprav uradno niti ni svetnik, ampak ga Cerkev tako časti zaradi tradicije med frančiškani, so leta 1949 zaradi strahu pred komunisti skrivaj prenesli v Benetke. Iz koprskega frančiškanskega samostana sv. Ane so že med vojno v notranjost Italije odpeljali kar 65 umetnin. Kljub desetletjem diplomatskih prizadevanj najdragocenejše slike (Carpaccio, Veneziano, Tintoretto …) ostajajo v Italiji, v istrskih cerkvah pa samevajo prazni okvirji.
Vrnitev svetnika, ampak …
Oltar samostanske cerkve pri sv Ani, na katerem je ležal svetnikov sarkofag, je ostal tudi brez dragocene slike iz 16. stoletja. V četrtek so se relikvije po 64 letih vrnile: v koprski stolnici jih je sprejel škof dr. Jurij Bizjak. Danes se bodo vrnile "domov", k sv. Ani. Tam bodo razstavili tudi Monaldov kodeks. Istočasno bo potekal znanstveni simpozij. Zapečatena skrinjica z relikvijami bo v soboto pot nadaljevala v Piran.
Pravzaprav pa to ne bo prava vrnitev, ampak le štiridnevni obisk. Skrinjico z zemeljskimi ostanki Monalda Koprskega bodo namreč v nedeljo vrnili v Trst v cerkev sv. Marije Snežne.
Ključne organizacije optantov
Kdaj se bodo svetnik, pa tudi druge umetnine in arhivi, ki so zaradi vojne nevarnosti pristali v Italiji, vrnili, je nemogoče napovedati. Ključno vlogo imajo organizacije optantov, Italijanov, ki so zapustili rodna mesta v Istri. Brez dogovora z njimi Italija istrske dediščine ne bo vrnila. Slovenska diplomacija se trudi, da bi umetnine najprej prišle vsaj na obisk. Tako kot svetnik.
Zadnjo besedo o svetnikovi vrnitvi bodo imeli frančiškani – italijanski in slovenski. Glede tega namreč ne koprska ne tržaška škofija nimata pristojnosti.
Simbol sožitja
Na simpoziju ni nihče odpiral tega vprašanja. Vsi so bolj poudarjali duh sožitja med Slovenci in Italijani, ki živijo v Monaldovem mestu. Udeležence je v tem duhu pozdravil tudi predstavnik nekdanjih Koprčanov, ki so po vojni zaživeli v Trstu. Koprski župan Alberto Scheriani je povedal, da prav blaženi Monaldo združuje Italijane in Slovence.
Slikar z imenom "Vreča smeha"
V Kopru so razstavili tudi Monaldovo knjigo iz ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice. Summa de iure canonico, kot se uradno imenuje Summa Monaldina, je rokopis, ki so ga po nastanku prepisovali v samostanih. Ljubljanski rokopis je med vsemi, ki so v celoti ohranjeni, najstarejši, je povedala ddr. Nataša Golob. Napisali in ilustrirali so ga v Parizu okoli leta 1300, kmalu po Monaldovi smrti. Njegova dragocenost je upodobitev velikega pravnika s knjigo v roki. Golobova je opozorila na groteskne in šaljive podobice ob robu besedila, ki so v resnici znamenja za posamezna pravna gesla. Narisali so jih trije avtorji, katerih imen
2
