Petek, 5. 4. 2019, 15.17
5 let
Konji v Lipici bi morda povedali marsikaj, česar zaposleni ne upajo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,78
20
Veterinarska inšpekcija je pregledala vseh 15 živali, ki so bile v izpustu, torej teh osem kobil in sedem žrebcev kastratov kot tudi druge živali v hlevih.
Po prispevku, v katerem smo v sredo pisali, da poročilo o poškodbah lipicancev močno odstopa od ugotovitev veterinarske inšpekcije, nam je uspelo pridobiti tudi nove za kobilarno obremenjujoče informacije.
Prejeli smo potrditev, da so v kobilarni javnost zavajali tudi z domnevnim datumom kastracije žrebcev, ki so bili v ogradi s kobilami močno poškodovani. Poleg natančnih podatkov o stanju dveh najbolj poškodovanih konj smo z različnih strani prejeli tudi namige o mobingu, ki naj bi se dogajal v Lipici, o slabem ravnanju s konji in drugih skrb vzbujajočih dogodkih znotraj kobilarne.
Po podatkih, ki jih ima veterinarska inšpekcija, so bili konji kastrirani pred dvema mesecema, torej februarja. To ni skoraj pred štirimi meseci, kot zatrjujejo v Kobilarni Lipica. Čeprav smo jih po natančnem datumu vprašali še enkrat po tem, ko smo iz zanesljivih virov izvedeli, da njihove navedbe niso pravilne, so vztrajali pri prvotni izjavi.
Sprva nam v sredo niso mogli posredovati dokaza o kastraciji konj, nato pa so nam v četrtek popoldne iz kobilarne poslali dokumente za sedem konj. To naj bi bili prav ti žrebci (kastrati), ki so jih spustili v skupno ogrado k osmim kobilam, nato pa so se stepli.
- 752 S. Samira XXII kastriran 8. 1. 2019
- 719 F. Strana X kastriran 8. 1. 2019
- 725 P. Wera XXVIII kastriran 9. 1. 2019
- 740 N. Thais XLIX kastriran 10. 1. 2019
- 778 S. Trompeta XLIV kastriran 10. 1. 2019
- 714 M. Wera XXII kastriran 31. 3. 2017
- 720 S. Betalka kastriran 31. 3. 2017
Posredovani dokumenti se tako ne skladajo ne z navedbo o treh mesecih in treh tednih pred 26. marcem, ko so konje prvič združili (to bi pomenilo, da bi bila kastracija v začetku decembra), ne z navedbo veterinarske inšpekcije, ki nam je v sredo popoldne odgovorila, da so bili konji kastrirani pred dvema mesecema (kar bi bilo v začetku februarja).
Video: Planet
Poškodovanih je bilo deset konj, dva huje.
Inšpekcija posredovala natančnejši opis poškodb
Veterinarska inšpekcija je pregledala tako vseh 15 živali, ki so bile v izpustu, to je osem kobil in sedem žrebcev kastratov kot tudi druge živali v hlevih.
Dva konja so opisali kot huje poškodovana, in sicer, kot navaja inšpekcija:
- prvi konj: poškodba, rana na zadnji nogi nad bicljem, močno otekel bicelj, neješčnost.
- drugi konj: rane, odrgnine na prednjih nogah, krvavitve, rana na notranji strani desne noge, potrebno je bilo šivanje.
Veterinarska inšpekcija je od kobilarne prejela knjigo zdravljenj, prav tako so podatke o oskrbi pridobili od veterinarja, ki je živali ob zadnjem incidentu oskrbel.
"Izvedli bomo pregled vseh obveznosti skrbnika živali skozi daljše časovno obdobje, nadzor bo potekal dlje časa," so nam sporočili z veterinarske inšpekcije UVHVVR. O rezultatih tega nadzora bodo javnost obvestili šele po zaključku nadzora, so še dodali.
Inšpekcija: Šlo je za združevanje nezdružljivih živali
Na vprašanje o tem, ali so bili kastrirani žrebci v skupno ogrado spuščeni prekmalu, so nam odgovorili, da je šlo za združevanje nezdružljivih živali oziroma za združevanje, ki je živalim povzročilo poškodbe.
Kot nam je pojasnil Dušan Mezgec, ki je bil do upokojitve pred letom dni pomočnik glavnega trenerja v Lipici, gre namreč za konje, ki se po procesu socializacije in ujahanja nikoli ne dajo več skupaj nazaj v čredo, kaj šele tako kmalu po kastraciji in celo v ogrado h kobilam. Za konje naj bi bilo nekaj takega mučenje.
"To ni čredni konj. To je konj, ki je že socializiran in postavljen nazaj v boks. Če daš takšnega konja nazaj v čredo, je to še huje, kot če daš v čredo mladega konja. S šolanjem smo jih že ukrotili in ubogajo na ukaz, a še kljub temu ne moreš biti nikoli stoodstotno prepričan o tem, da ne bo nekoč brcnil drugega konja," to, zakaj je šlo za združevanje nezdružljivih živali, pojasnjuje Mezgec.
Prvo fotografijo poškodovanega lipicanca, ki je završala po družbenih omrežjih, je z javnostjo delil Iztok Humar.
Zaradi domnevnega mobinga znotraj podjetja je od zaposlenih težko dobiti informacije
Od zaposlenih v Lipici je zelo težko dobiti informacije, saj se bojijo, da bodo izgubili službo, so nam dejali vsi sogovorniki, ki so kakorkoli povezani z ljudmi iz Lipice. Nekateri od njih so se prijateljem (čeprav ti z Lipico nikakor niso in niso niti bili povezani) celo nehali javljati na telefon oziroma jim odpisovati na sporočila, čeprav so sicer vedno zelo odzivni.
Nad njimi naj bi se mobing izvajal vsakodnevno, na zagovore naj bi hodili že za najmanjše stvari, prav v tem času, ko se o Lipici govori bolj, so pritiski še večji. Zaposlene naj bi zaradi fotografije poškodovanih konj, ki jo je objavil Iztok Humar pred nekaj dnevi, tudi ustrahovali, da bi izdali vir.
Mobinga naj bi bilo deležno tudi dekle, ki je v tokratnem primeru poškodovanih konj poklicalo veterinarja. Poklicala ga je namreč zaradi poškodb žrebca, za katerega ujahanje je bila zadolžena sama. V Lipici naj bi ji nato dejali, da tega ne bi smela storiti, a če veterinarja ne bi poklicala, bi prav tako ravnala narobe, so nam povedali viri. V Lipici teh navedb niso posebej komentirali.
Iztok Humar, mednarodni trener, ki je tudi prvi opozoril na zadnje poškodbe konj in tudi sam pozna zaposlene, je dejal, da naj bi jim bilo rečeno, da bodo izgubili službo, če bodo imeli v svoji mobilni napravi shranjeno njegovo številko.
"Vodstvo Kobilarne Lipica ne izvaja nikakršnega mobinga. Normalen del delovnega procesa je, da se izvede pogovor z vsemi pristojnimi za konkretni dogodek in preuči, kaj se je dejansko zgodilo, in izloči vsakršen sum morebitnih nepravilnosti pri procesu vzpostavljanja nove črede," so zapisali.
"Vodstvo kobilarne dojema tovrstno aktivnost kot sestavni del vodstvenega procesa v primerih takih dogodkov, še posebej v primeru izpostavljenega suma poškodb in nepravilnega ravnanja s konji ter v luči dogodkov izpred let, ko se je izkoriščalo poškodbe in nenavadne okoliščine obolenj konj za diskreditacijo kobilarne. Cilj je delovati na osnovi preverjenih in strokovnih dejstev, ne pa natolcevanj," so še dodali v odzivu na te navedbe.
Direktorica naj bi ga želela odsloviti tri mesece pred upokojitvijo
Na drugi strani Mezgec pove, da je bil tudi sam priča številnim primerom šikaniranja in mobinga, ta se je izvajal pogosto tudi nad njim.
S konji naj bi v Lipici ravnali slabo, tudi hrana naj bi bila slaba.
"S Kobilarno Lipica sem pogodbeno dolga leta dobro sodeloval, ko me je hotela direktorica lanskega januarja odsloviti. Ko sem ji dejal, da jo je lahko sram, ker želi več kot 60 let starega človeka odsloviti tri mesece pred upokojitvijo, mi je dejala 'Dobro, vam bom podaljšala pogodbo vsak mesec, kajti iz Lipice izhajajo informacije, in če bo vse v redu, vas bom s podaljšanji pripeljala do upokojitve'," se spominja Mezgec, ki ima še vedno shranjene vse mesečne pogodbe.
Pogodbe naj bi na ta način podaljševali tudi novim zaposlenim oziroma mlajšim, ki so prišli za njimi, in sicer v smislu, da jim jasno dajo vedeti, da jim bodo pogodbo podaljšali, če bo vse v redu, če bodo delali po navodilih oziroma se v celoti strinjali z njihovim načinom dela in informacij z delovnega mesta ne bodo delili z drugimi.
"Ljudje, ki v Lipici trenutno delajo s konji, imajo srečo, da delajo z lipicanci. Če bi delali na ta način z nemškimi toplokrvnimi konji, bi močno nastradali," meni Mezgec.
Prvo na seznamu je slabo ravnanje s konji
Prva stvar, ki jo omeni vsak od sogovornikov, s katerim nam je do danes že uspelo govoriti o Lipici, je slabo ravnanje s konji. Po besedah Mezgeca, ki lahko komentira le, kar je videl sam, so sporni na primer nekateri prijemi pri delu s konji.
Ker naj se ne bi več delalo po bolj mirnih metodah klasične jahalne šole, ki je bila način dela s konji vse do prihoda novega francoskega trenerja, temveč se uporabljajo bolj grobe metode, naj bi se konji upirali, pogosto naj niti ne bi razumeli, kaj se od njih zahteva, saj so vajeni načina dela izpred dveh let.
Ujahanje mladega konja je po metodi stare klasične šole trajalo dlje, a je temeljilo na postopnem privajanju konja in na tem, da je imel konj za vsako manjšo spremembo najprej dovolj časa, da se je nanjo navadil. Nove metode pa naj bi bile delo na hitro, delo s silo oziroma ustrahovanjem v precej krajšem obdobju, čemur naj bi sledil iz tega razloga tudi zelo nevaren poizkus jahanja.
Med spornimi praksami dela s konji omeni tudi, da naj bi trener konjem v gobec vstavljal "nekakšne žice, da jih lažje kroti" ter nameščanje kavbojskega sedla na lipicance in podobne prakse, ki naj bi za konje pomenile mučenje.
"Ljudje, ki v Lipici trenutno delajo s konji, imajo srečo, da delajo z lipicanci. Če bi delali na ta način z nemškimi toplokrvnimi konji, bi močno nastradali," meni Mezgec.
"Nesporno dejstvo, ki je bilo javnosti večkrat predstavljeno, je to, da je bil način treninga konj v Lipici v preteklosti večkrat deležen kritik in da je napredek pri delu s konji v preteklih letih zastal. Zavezanost načelom klasične dresure je bila pri delu nekaterih jahačev manjša od želene, zato je novo vodstvo Kobilarne Lipica leta 2017 navezalo sodelovanje z mednarodno priznanim trenerjem in strategom z vrhunskim znanjem in mednarodnimi izkušnjami Benjaminom Aillaudom ter njegovim pomočnikom Ramonom Molino Gonzalezom, ki sta dejansko uvedla delo s konji lipicanci po načelih klasične dresure, ki poudarja konjem prijazen način treninga, partnerski odnos do konj in spoštovanje konjeve osebnosti."
Ujahanje mladega konja je po metodi stare klasične šole trajalo dlje, a je temeljilo na postopnem privajanju konja in na tem, da je konj vsako spremembo dovolil in imel tudi dovolj časa, da se nanjo navadi.
Konji naj bi jedli preslabo in premalo
Konji naj bi jedli slabo hrano in te tudi čedalje manj, še pravijo naši viri. Na vprašanje, kaj naj bi to pomenilo, Mezgec odgovarja, da so konji pred prihodom novega vodstva jedli kraško seno okoliških kmetov, ki naj bi bilo kakovostno, raznoliko in trdo, zdaj pa naj bi jedli seno slabše kakovosti, ki ga uvažajo iz Italije.
Seno, ki na primer zraste na namenski njivi po tem, ko so morda še leto prej na njej rasle poljščine, naj ne bi imelo dovolj raznolikih trav in rastlin, poleg tega naj bi bilo, ker je košeno na njivi, zelo prašno in naj bi vsebovalo tudi veliko zemlje. Za konje naj bi bilo to seno manj hranljivo in neprimerno, poleg tega naj bi jim dajali tudi plesnivo seno in naj bi se jim tudi zmanjševale porcije.
Lipica: Hrana konj ustreza vsem kakovostnim parametrom
"Z željo po zagotovitvi kakovostne krme Kobilarna Lipica v zadnjih letih nabavlja seno preko javnega natečaja. Konji zdaj ne jedo italijanskega sena. Na javnem natečaju leta 2018 je Kobilarna Lipica vse seno odkupila izključno od slovenskih in hrvaških dobaviteljev.
Pred dvema dnevoma, 2. aprila 2019, je bil objavljen tudi nov natečaj za nabavo sena za prihodnja 3 leta. Objava je na Portalu javnih naročil na povezavi www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=302336. Javno naročilo za prihodnja tri leta je razdeljeno v sklope s ciljem, da se sodelovanje na javnem natečaju omogoči tudi manjšim lokalnim kraškim pridelovalcem sena.
Zaradi izjemne suše v letu 2017 slovenski dobavitelji v tem letu niso bili zmožni zagotoviti celotne količine sena za krmo konj, zato je kobilarna nabavila seno tudi v Italiji in tako zagotovila celotno količino sena. Celotna količina dobavljenega sena je ustrezala vsem kakovostnim parametrom in je bilo primerne kakovosti za krmo konj."
Po Mezgečevem mnenju konje zanemarjajo zato, ker bi delo s tako naučenimi konji pomenilo, da bi bili za to delo dobri tudi odslovljeni jahači.
Dresirani konji naj bi bili zaprti že dlje časa
Programski žrebci, kot trenerji imenujejo izkušene konje, naj bi bili že dlje časa zaprti v boksih. "Konje, ki so bili naučeni in so delali šolo dresure nad zemljo, ki je najtežja oblika dresure, so odslovili, ker niso ustrezali njihovim merilom. To so 18 ali 19 let stari konji, ki so bili v polni formi. A niso jih le odslovili, zaprli so jih v bokse in že tri mesece niso videli svetlobe, imajo izpuste, a jih ne spuščajo ven in to se dogaja prav zdaj," razlaga Mezgec, ki ga za konje, ob katerih je bil dolga leta, zelo skrbi in meni, da si za dobro delo niso zaslužili takšne "nagrade".
Takšno ravnanje s konjem zanj pomeni konec, pravi Mezgec. Gre namreč za športne konje, ki so navajeni delati. Če se konj ne giblje, propada mišičevje. Prav tako se mora konj ves čas premikati, ker mu sicer uniči prebavo, saj konj nima žolča. Ves čas morajo jesti in prebavljati, ves čas se morajo premikati, da ne zbolijo za koliko, boleznijo, zaradi katere konj pogine.
"Vsi konji v Kobilarni Lipica so deležni rednega gibanja in primerne oskrbe, vključno s starejšimi konji, ki so večkrat tedensko v izpustu v naravi ali lonžirani. Cilj Kobilarne Lipica v zadnjih letih je bil pomladiti skupino konj za nastope na predstavah. Starejši programski konji, ki ne nastopajo več na predstavah, so ves čas deležni primerne oskrbe, nege in rednega gibanja v skladu z njihovimi potrebami. Vsak konj ima svojega skrbnika – jahača ali konjarja, ki skrbi za njegovo redno oskrbo."
20