SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Koliko so vredna življenja Idrijčanov in njihova varnost (foto in video)

2

termometer

 | Foto:
Idrijčani z nemirom pričakujejo rebalans proračuna za leto 2015. Če v njem ne bo postavke o vzdrževanju zaprtega rudnika živega srebra, ki ga je zaščitil tudi Unesco, se lahko zgodi katastrofa.

Idrija se je razvila na temeljih rudnika živega srebra, ki je 500 let soustvarjal edinstveno zgodovino in vplival na razvoj mesteca, ki ima danes 6.000 prebivalcev. Bogastvo idrijskega živega srebra pa se je nabiralo tudi daleč od domačega kraja – celo razkošni cesarski grad Schönbrunn na Dunaju so gradili z denarjem, ki so ga zaslužili v Idriji.

Rudnik, katerega lastnik (in oskrbnik) je država, je že nekaj let zaprt, sredstva za nujna vzdrževalna dela na omrežju rovov globoko pod zemljo pa so vsako leto pod vprašajem. Tudi letos. Če denarja ne bo, bi voda lahko zalila tudi višje predele rudnika, razmehčane kamnine pa lahko povzročijo ugrezanje tal, na katerih stoji staro mestno jedro

Grožnja rastoče vode – brez črpanja naraste za 15 centimetrov dnevno Sanacija rudnika po zapiranju je bila lani po tridesetih letih dela uspešno končana, a odslužene rudniške rove nezadržno polni voda. Vsak dan se dvigne povprečno za 15 centimetrov in grozi celotnemu rudniškemu sistemu na vseh 15 ravneh nekdanjega rudnika. Rovi pod Idrijo so dolgi poldrugi kilometer in segajo do 450 metrov globoko.

Idrijski rudnik je med delovanjem veljal za drugi največji rudnik živega srebra na svetu, v krajšem obdobju, ko je bil največji tovrstni rudnik španski Almaden približno 300 kilometrov južno od Madrida že zaprt, pa je bil idrijski celo največji še delujoči.

Bolj kot zaradi nabiranja v jaških globoko pod zemljo je voda nevarna, ker bi razmočila in razmehčala vrhnjo plast kamnin. Črpanje vode z devete ravni, za katero je država do zdaj že namenjala sredstva, je zato zelo pomembno. Če tega ne bi nadaljevala, bi se lahko uresničil črn, a ne nemogoč scenarij: ugrezanje večjega dela starega mestnega jedra in hriba nad Antonijevim rovom.

Sramota za Slovenijo – izpis s seznama svetovne kulturne dediščine? To bi bila nenadomestljiva izguba za mesto, še bolj za prebivalce, ne nazadnje tudi za sam kulturni spomenik, ki si je leta 2012 priboril vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Država kot lastnik spomenika mora zagotavljati, da ta spomenik trajno obstoji. Če tega ne zagotovi, lahko Idrijo preprosto izbrišejo z elitnega seznama svetovne kulturne dediščine.

"Vsako leto moramo Unescu poročati o stanju spomenika. Ne predstavljam si, da bi država, ki je pred tremi leti zaprosila za vpis na seznam svetovne kulturne dediščine, zdaj morala poročati o uničenju spomenika," pravi prvi mož idrijske občine Bojan Sever.

Razmišljali so tudi o izselitvi Po skoraj petih stoletjih izkopavanja živega srebra v Idriji so pred petdesetimi leti že začeli razmišljati o zapiranju tamkajšnjih rudnikov – čeprav so po nekaterih ocenah pod idrijskimi grički še vedno zelo bogate zaloge te tekoče kovine. Takrat so načrte sanacije izdelali Rusi, ki so se spogledovali z idejo, da bi mesto ob sanaciji popolnoma izselili. To misel so kmalu opustili. "K sreči," pristavi idrijski župan. A če bo voda naraščala, prebivalci Idrije morda ne bodo imeli izbire.

Bo država prihranila na račun varnosti Idrijčanov? Država je lani za vzdrževanje in nadzor stanja po zaprtju rudnika namenila 680 tisoč evrov. Pravzaprav je bil v izvirnih načrtih ta strošek skoraj dvakrat višji, a so oklestili tako znesek kot tudi načrte glede posegov. Letošnjega državnega proračuna še niso sprejeli, zato v Idriji z nemirom pričakujejo, ali bo v njem ostala postavka iz lanskega.

Župan Bojan Sever pravi, da višina sredstev niti ni pomembna, pomembno je, da se držijo načrta, ki so ga za sanacijo izdelali strokovnjaki. "Takoj sem za to, da za to damo 200 tisoč evrov, ne pa 680 tisoč, ampak pod pogojem, da je zagotovljena varnost."

Je 680 tisoč evrov velik znesek? Kakor se vzame. Idrijčani, ki smo jih nagovorili na mestnih ulicah, so zato skorajda enotni: pristojni naj znova premislijo o prioritetah.

Anketa med Idrijčani: se bojijo črnega scenarija in morebitne izselitve?

Država ustanovila poseben center, ki pa ima brez denarja zvezane roke Razmere nekoliko zapletajo tudi vprašanja pristojnosti glede rudnika. Država je z namenom nadzora nad vzdrževanjem nezalitega dela rudnika ustanovila celo center za upravljanje državnega dela Unescove dediščine živega srebra v Idriji, na kratko CUDHg Idrija, za v. d. direktorja pa postavila Tatjano Dizdarević, ki so ji ravno te dni ponovno podelili enoletni mandat. Tudi ona srž težav vidi v nejasnih pristojnostih ministrstev.

Vlada je s svojimi sklepi predvsem v preteklem letu tako ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo kot tudi ministrstvu za kulturo naložila, da za idrijski rudnik zagotovi ustrezna sredstva, razlaga Dizdarevićeva. "Medtem ko je kulturno ministrstvo sredstva za ohranjanje kulturne dediščine zagotovilo, smo dobili informacijo, da je v rebalansu proračuna za leto 2015 na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo postavka o vzdrževanju samega rudnika izpadla."

Narava nima časa za birokratske pripetljaje V mestnem jedru že zdaj opažajo od 1,5 do dva centimetra premika kamnin letno, kar povzroči za okrog četrt milijona evrov škode vsako leto, predvsem zaradi razpok na hišah in javni infrastrukturi.

Stečajni upravitelj Rudnika živega srebra Idrija, katerega zaposleni trenutno še izvajajo dela vzdrževanja nezalitega dela jame in spremljajo posledice rudarjenja, je Marko Cigale, ki kot geolog še kako dobro pozna krhko kamninsko strukturo tal pod Idrijo.

"Če denarja ne bo, se bodo črpalke v devetem obzorju ustavile, naraščajoča voda pa bo v treh letih dosegla hidrološko raven nekje v višini reke Idrijce," opisuje Cigale. Tudi on opozarja na črni scenarij, ki lahko ogrozi mestece in njegove prebivalce.

Prihodnost Idrije je v znanju in ljudeh O svetli prihodnosti svojega mesta župan Bojan Sever ne dvomi. Idrija je kraj z eno od najmanjših stopenj brezposelnosti v Sloveniji (ta se giblje med tremi in sedmimi odstotki), na večstoletni rudarski tradiciji pa se je – kljub slabi prometni povezanosti – razvila močna industrija. Dnevno se v podjetji Kolektor in Hidria na delo poleg domačinov in okoliških prebivalcev vozi še 1.800 ljudi.

"Mogoče niti ne potrebujemo železnice in avtoceste, pomembno je, da v dolino priteka dovolj denarja prek industrije. Potrebujemo konstanten trajnostni razvoj, " je prepričan Sever in dodaja, da je prihodnost Idrije v znanju. "Naj ostane tukaj. Proizvajamo pa lahko tudi drugod po svetu, a ljudje so tisti, ki naredijo dodano vrednost. Ta dolina se tega zaveda, gradi na ljudeh. In tega ne smemo razbiti."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin