Sreda, 9. 8. 2017, 13.37
6 let, 6 mesecev
Koliko nas stanejo napake pri črpanju evropskih sredstev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
1
Računsko sodišče je v reviziji črpanja evropskih sredstev ugotovilo številne nepravilnosti, ki v devetih letih skupaj znašajo najmanj 164 milijonov evrov. Napake upravičencev in državnih organov bodo morali poravnati davkoplačevalci.
Slovenija je v okviru evropskega kohezijskega obdobja 2007–2013 dobila pravico porabe 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev. Za programe krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvoja človeških virov in razvoja okoljske in prometne infrastrukture je 85 odstotkov sredstev prispevala EU, preostalih 723 milijonov evrov je morala zagotoviti Slovenija.
A računsko sodišče, ki bedi nad porabo javnega denarja, vodi pa ga Tomaž Vesel, je v reviziji učinkovitosti upravljanja ugotovljenih nepravilnosti in finančnih popravkov pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike do leta 2015 ugotovilo za najmanj 164 milijonov evrov obveznosti.
Večina jih odpade na napake upravičencev (97 milijonov evrov), 63 milijonov evrov je posledica sistemskih napak, štiri milijone pa na popravke mnenja računskega sodišča.
"Razumljivo je, da se v procesu črpanja sredstev pojavljajo napake. Zelo pomembno pa je, kako jih obravnavamo. Treba je poznati natančne zneske nepravilnosti in se pravilno odzvati, da se sistem izboljšuje. S tem bomo lahko počrpali največ sredstev, cilj pa bomo dosegli ceneje," pravi Mojca Planinšek z računskega sodišča.
Bistvo revizije računskega sodišča je bilo preveriti, kako so odgovorne državne institucije upravljale nepravilnosti dodeljevanja evropskih sredstev, ali so bili pri tem učinkovite in ali imajo vzpostavljene točne evidence. "Ali poznajo zneske nepravilnosti, ali so upravičence terjali za povračila sredstev, ali so naredili izboljšave sistema, da se nepravilnosti ne bi več dogajale," pojasnjuje Mojca Planinšek, druga namestnica predsednika računskega sodišča. Znesek nepravilnosti namreč vpliva na dodatno obremenitev državnega proračuna.
Slovenija se je, da bi zagotovila čim bolj uspešno črpanje evropskih sredstev, odločila, da bo financirala več projektov, kot je imela pravic porabe v proračunu EU. Zaradi tega je državni proračun za izvedbo operativnih programov prevzel dodatno breme med 56 milijoni in 193 milijoni evrov, meni računsko sodišče. To znaša med 1,4 odstotka in 4,7 odstotka odobrenih pravic iz evropskega proračuna, ki ne bo nikoli povrnjenih, temveč jih bodo morali poravnati davkoplačevalci.
Posameznih nepravilnosti računsko sodišče ni obravnavalo
Revizija ni presojala postopkov odkrivanja posameznih nepravilnosti, za to je zadolžen revizijski organ, ki je v tem primeru urad za proračun na ministrstvu za finance. Prav tako za nepravilnosti ni nujno vedno kriv upravičenec, temveč lahko tudi ministrstvo, ki je na primer naredilo napako v javnem razpisu.
Večina upravičencev je po pozivih ministrstva zneske, manjše od 10 tisoč evrov, vrnila, pri večjih zneskih pa so se postopki največkrat izvedli pred sodišči.
Ključno je, kako napake obravnavajo in odpravijo
Ključne institucije, ki oblikujejo sistem upravljanja ugotovljenih nepravilnosti, te odpravljajo in izvajajo finančne popravke, so Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja operativnih programov, ministrstvo za finance, ki izvaja tudi naloge organa za potrjevanje, in pet ministrstev v vlogi posredniških teles, ki upravljajo največ sredstev operativnih programov. To so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za infrastrukturo ter ministrstvo za okolje in prostor.
"Razumljivo je, da se v procesu črpanja sredstev dogajajo napake. Zelo pomembno pa je, kako jih obravnavamo. Treba je poznati natančne zneske nepravilnosti in se pravilno odzvati, da se sistem izboljšuje. S tem bomo lahko počrpali največ sredstev, cilj pa bomo dosegli ceneje," pravi Planinškova.
Aktualne evidence tudi z napakami
Revizija je še pokazala, da za črpanje evropskih sredstev ne obstaja enotna in zanesljiva evidenca. Ker obstaja več različnih evidenc, tudi z napakami, je računsko sodišče zgolj ocenilo znesek nepravilnosti. Ta po njihovem mnenju znaša 164 milijonov evrov. So pa med revizijo opazili že več izboljšav, po objavi jih pričakujejo še več.
1