Levica in Vesna – zelena stranka

Obramba, varnost in odpornost

Kako se opredeljujete do povečanja obrambnih izdatkov za glavno opremo Slovenske vojske ter hkratnega povečanja sredstev za odpornost države in družbe (civilna zaščita, kritična infrastruktura, kibernetska varnost)? Prosimo za kratko utemeljitev.

Povečanja izdatkov za orožje v okviru zavez Nata ne podpiramo. Slovenija ne sme podleči logiki tekmovanja v oboroževanju, temveč mora sredstva usmerjati premišljeno, transparentno in v skladu z dejanskimi varnostnimi potrebami.

V Levici in Vesni varnost razumemo širše od samega oboroževanja. Podpiramo krepitev odpornosti države in družbe, zlasti vlaganja v civilno zaščito, zaščito kritične infrastrukture, kibernetsko varnost, samooskrbo ter pripravljenost na naravne nesreče in podnebne krize. Prav te grožnje so danes za prebivalce Slovenije najbolj neposredne.

Varnost ljudi pomeni predvsem socialno varnost, delujoče javne sisteme in odporne skupnosti, ne pa nenadzorovane rasti vojaških proračunov.

Ali podpirate uvedbo vojaške dolžnosti oziroma ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka?

-          Če DA, v kakšni obliki?

-          Če NE podpirate obveznega služenja vojaškega roka, katere konkretne mehanizme predlagate za zagotavljanje kadrov, rezerve in operativne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja? 

Ponovne uvedbe naborništva ne podpiramo. Slovenija ima profesionalno vojsko, ki jo dopolnjuje močna in učinkovita civilna zaščita. Skupaj tvorita sistem celovite odpornosti, ki je za Slovenijo primernejši in učinkovitejši model kot naborništvo. Morebitna odločitev za takšen poseg v obrambni sistem bi bila izjemno resna in občutljiva, zato bi morala vsaka vlada, ki bi o tem sploh razmišljala, že vnaprej zagotoviti širok družbeni konsenz, na primer na posvetovalnem referendumu. 

Zdravstvo

Katere ključne spremembe bi uvedli za izboljšanje delovanja slovenskega zdravstvenega sistema? Navedite tri ukrepe in kako bi uredili čakalne dobe.

Naš cilj je, da javni zavodi pokrijejo veliko večino zdravstvenih potreb prebivalstva. Trije najpomembnejši ukrepi, ki se jim bomo prioritetno posvečali, so naslednji:

• Ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka in njegova nadomestitev s socialno pravično dajatvijo.

• Jasna ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom, skladno z odločbo ustavnega sodišča. Opredeliti je treba pogoje, pod katerimi lahko zdravstveni delavci iz javnega sistema opravljajo dodatno delo pri zasebnikih, in te pogoje vezali tudi na dosežene rezultate javnih zavodov (dostopnost, čakalne dobe, uresničevanje programov).

• Dostopnejša družinska medicina. Dvigniti je treba mejo, pri kateri lahko ambulante zavračajo opredeljevanje novih pacientov, na trenutno povprečje opredeljenih glavarinskih količnikov. V Sloveniji skoraj polovica ambulant družinske medicine presega povprečje, kar pomeni, da je v sistemu še ogromno neizkoriščene rezerve.

Čakalne dobe bomo dolgoročno skrajšali samo tako, da povečamo kapacitete javnih zavodov z vlaganji v kadre, opremo in infrastrukturo. Interventni programi lahko izboljšajo položaj na kratki rok, vendar dolgoročnega učinka, kot smo videli na več primerih v preteklosti, nanje nimajo. 

Kako bi jasno in sistemsko postavili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom (financiranje, kadri, dostopnost)? 

Ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom je treba postaviti jasno, sistemsko in v korist javne mreže. 

Na kadrovskem področju je treba med kriterije, ki jih mora zdravstveni delavec izpolnjevati, da lahko dobi soglasje za delo pri drugem delodajalcu, vključiti tudi to, da javni zavod, v katerem dela, izpolnjuje zastavljene cilje. Hkrati je treba v pogodbe o zaposlitvi sistematično vnašati konkurenčne prepovedi dela pri delodajalcih, ki neposredno konkurirajo javnemu zavodu, torej pri zasebnikih in koncesionarjih.

Na ravni financiranja je treba zasebne izvajalce postopoma ločevati od zagotovljenega javnega vira, ki ga zanje predstavlja koncesijska pogodba. Koncedente, pa naj bo to občina ali država, je treba zavezati k temu, da pred podeljevanjem novih koncesij najprej zagotovijo sredstva za ustanovitev ali širitev dejavnosti javnega zavoda. Če to ni mogoče, je treba to posebej utemeljiti.

Draginja in stroški življenja

Kaj boste v prvem letu mandata naredili, da se zmanjša pritisk draginje (hrana, energija, stroški)?

V Levici in Vesni načrtujemo vrsto ukrepov za zmanjšanje pritiska draginje na vsakdanje življenje. Razbremenili bomo družine z uvedbo brezplačnega vrtca ter nadaljevali vzpostavljanje močne in dostopne javne dolgotrajne oskrbe.

Na energetskem področju je treba pospešiti prehod gospodinjstev z okrepljenimi subvencijami za toplotne črpalke, posebno podporo energetsko revnejšim in poenostavitvijo postopkov za samooskrbo. Hkrati je treba okrepiti solarizacijo javnih stavb in večjih parkirišč ter razvoj skupnostne energetike z lokalnimi skupnimi hranilniki energije, da bo čista in cenovno dostopna energija na voljo vsem.

Pomembno je nadaljevati gradnjo javnih najemnih stanovanj in zaščititi javni fond pred privatizacijo. Javno stanovanjsko gradnjo skupaj z drugimi ukrepi stanovanjske politike vidimo kot pomemben in nujen korektiv prostega trga.

Minimalno plačo je treba še naprej usklajevati z dejanskimi življenjskimi stroški in jo ohranjati nad pragom tveganja revščine.

Gospodarstvo in davki

Katere konkretne ukrepe načrtujete za podporo slovenskemu gospodarstvu?

• Davčna reforma, ki bo prerazdelila davčno breme z dela na dohodke iz kapitala (kapitalski dobički, dividende, obresti, najemnine), dobičke podjetij in premoženje (predvsem nepremičnine), hkrati pa postopoma uveljavila načelo enakega obdavčenja vseh oblik dela, ne glede na pravnoformalno obliko.

• Prevetritev davčnih olajšav za investicije, ki so izdatne, a v zasebnem sektorju očitno ne dosegajo svojega namena. Hkrati je treba s ciljanimi subvencijami sprožiti cikel investiranja v dele gospodarstva z visoko dodano vrednostjo.

• Zagotovitev dobrih pogojev za delavce. Zadovoljen delavec je bolj produktiven, lojalen, zainteresiran za dodatno izobraževanje in usposabljanje, bolj zdrav in manj odsoten z dela. Dostojni pogoji za delo niso samo civilizacijska nuja in zahteva stranke s čutom za ljudi, so tudi dobra poslovna praksa.

Ali načrtujete znižanje ali odpravo posameznih davkov (zaposleni, podjetniki, DDV, prispevki)? Posebej navedite, kako bi razbremenili neto plače zaposlenih.

Sredstva za razbremenitev gospodarstva in plač zaposlenih vidimo v bolj uravnoteženi davčni in razvojni politiki. Gospodarstvo v prvi vrsti sestavlja skoraj milijon zaposlenih, poleg njih pa tudi lastniki in upravljavci podjetij, zato je ločevanje med zaposlenimi in gospodarstvom zgrešeno. Uspešno gospodarstvo pomeni dobro plačano delo in stabilna podjetja.

Rezerve obstajajo pri davčnih olajšavah, ki pogosto ne dosegajo svojega namena in jih je treba temeljito pregledati ter bolje usmeriti. Ključen vir sredstev je tudi prerazporeditev davčnega bremena z dela na dohodke iz kapitala, dobičke in premoženje. Hkrati je nujno z boljšim ciljanjem državnih spodbud pospešiti prestrukturiranje gospodarstva v smeri visokotehnoloških in razvojno intenzivnih panog z višjo dodano vrednostjo, kar dolgoročno pomeni tudi višje plače in stabilnejše javne prihodke.

Kako bi nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov in katere javne izdatke bi bili pripravljeni zmanjšati?

Odgovor na to vprašanje je deloma že podan v prejšnjih dveh odgovorih.

Rezerve vidimo predvsem v pravičnejši prerazporeditvi davčnega bremena z dela na dohodke iz kapitala (kapitalski dobički, dividende, obresti, najemnine) in na premoženje, zlasti na zasebne naložbene nepremičnine (ne pa na nepremičnine, v katerih družine dejansko živijo ali jih v razumni vrednosti uporabljajo kot vikende).

Prostor za izboljšave vidimo tudi v odpravi številnih izjem in olajšav, ki ne dosegajo svojega namena, v postopnem izenačevanju davčne obravnave delavcev ne glede na pravnoformalno obliko dela ter v odpravi nesistemskih spodbud za prakse z negativnimi javnofinančnimi učinki (npr. zlorabe pri napotovanju delavcev prek t. i. poštnih nabiralnikov).

Pomembne prihranke je mogoče doseči tudi z bolj premišljenimi izdatki države (npr. opustitev nesmotrnih nakupov orožja), bolj preglednim in učinkovitim javnim naročanjem pri največjih projektih ter odločno digitalizacijo javnega in zasebnega sektorja.

Dolgotrajna oskrba

Ali podpirate veljavni sistem dolgotrajne oskrbe ter predvidene vire in način financiranja? Če ne, katere spremembe predlagate?

Da. Delo ministrstva za solidarno prihodnost je pod vodstvom ministra Maljevca poskrbelo za pomembno reformo, ki jo stanovalke in stanovalci že občutijo ob nižjih položnicah. Poleg tega bo treba urediti tudi prehodno obdobje ob vstopu v dom starejših, da bo posameznik čim prej vključen v sistem dolgotrajne oskrbe ter bo tako plačeval samo stroške nastanitve in prehrane. Solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo je nujni pogoj za dolgotrajno oskrbo, ki je dostopna vsem. Način financiranja s prispevkom je treba obdržati in ga razvijati na način, da doplačilo za storitve dolgotrajne oskrbe ne bo potrebno.

Zaznava varnosti

Kako ocenjujete, da se je v zadnjih mesecih spremenil občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije, in kateri dejavniki po vašem mnenju na to najbolj vplivajo?

Slovenija je varna država, kar potrjujejo tudi zadnje raziskave, vendar je pri delu prebivalstva kljub temu mogoče zaznati več negotovosti. Na to vplivajo predvsem napetosti v bližini Evrope, širše geopolitične razmere in občutek ekonomske negotovosti v vsakdanjem življenju.

Ne smemo pozabiti, da se občutek varnosti ne zagotavlja z orožjem in obrambnimi politikami, temveč predvsem z močno socialno in družbeno infrastrukturo, dostopnimi javnimi storitvami, stabilnimi zaposlitvami ter dostojnim življenjskim standardom ljudi.

Kako na splošno ocenjujete t. i. Šutarjev zakon – sveženj varnostnih ukrepov, sprejet po smrti Aleša Šutarja? Ali menite, da so sprejeti ukrepi ustrezni ter sorazmerni z vidika varnosti in varovanja človekovih pravic?

V Levici smo ob sprejemanju t. i. Šutarjevega zakona izhajali iz načela, da mora država ukrepati premišljeno, na podlagi dokazov, ustavnih standardov in stroge presoje sorazmernosti. Ker varnosti ne smemo krepiti na račun temeljnih človekovih pravic, smo zakonu že na vladi dali le pogojno podporo in vztrajali, da mora v parlamentarni proceduri prestati resno presojo z vidika ustavnosti in varstva človekovih pravic. V poslanski skupini Levice smo temu sledili tudi v praksi. K razpravi smo povabili ugledne pravne strokovnjake, med njimi nekdanje ustavne sodnike, in njihove kritične ugotovitve prenesli tudi v koalicijsko razpravo. Ker ključni pomisleki glede preširokih posegov in tveganj za človekove pravice niso bili odpravljeni, poslanska skupina Levice zakona na koncu ni podprla in je glasovanje obstruirala. Naše stališče je, da je treba krepiti varnost ljudi, vendar vedno na ustavno vzdržen, sorazmeren in nestigmatizirajoč način.

Kako bi kot vlada krepili odpornost države in družbe proti dezinformacijam, tujemu političnemu vplivu in manipulaciji javnega mnenja? Katere ukrepe bi dali v ospredje?

Poskrbeti bi morali za nov politični dogovor na ravni Evropske komisije, ki bi Evropsko unijo definiral kot globalno podatkovno oazo, v kateri glavne besede ne bi imeli rusko-ameriški posredniki vsebin, temveč državljanke in državljani. 

Več bi morali na ravni Evropske unije vlagati v razvoj digitalne suverenosti in komunikacijskih orodij, ki ne bi služila kitajsko-ameriškim interesom, temveč bi zagovarjala evropske demokratične interese.

Na področju boja proti dezinformacijam bi se morali nehati zanašati na nevladne organizacije ter vzpostaviti močne in učinkovite neodvisne strokovne regulatorne institucije. Prelaganje vse odgovornosti na kritičnega posameznika in ignoriranje vloge multinacionalk je del problema globalnega ekosistema dezinformacij.

Urediti in sankcionirati bi morali področje obvodnega financiranja strank ter propagande iz proračunov državnih podjetij in državnega proračuna, ki normalizirajo in krepijo dezinformacije. 

Vzpostaviti bi morali nove mehanizme v izobraževanju, ki bi pri mladih omislili aktivno državljanstvo. To ne bi smelo biti samo golo teoretiziranje o pravno-političnih pravicah in odgovornosti posameznika, temveč bi se moralo dotikati tudi področij institucionalne odgovornosti in odnosov posameznika do njih.

Zaupanje v institucije in upravljanje države

Kako bi kot vlada krepili zaupanje javnosti v ključne državne institucije (pravosodje, policija, regulatorji) ter hkrati zagotavljali njihovo neodvisnost in učinkovitost?

Zaupanje bi krepili predvsem s transparentnostjo, jasnimi merili odgovornosti in depolitizacijo imenovanj. Vodstva pravosodnih, policijskih in regulatornih organov morajo biti imenovana po strokovnih kriterijih, v odprtih postopkih in brez političnih pritiskov.

Hkrati je treba institucijam zagotoviti stabilno financiranje in kadrovsko okrepitev, saj neučinkovitost pogosto izhaja iz podhranjenosti sistema, ne iz pomanjkanja zakonodaje. Pomembna sta tudi pospeševanje postopkov in večja dostopnost informacij za javnost. Neodvisnost mora temeljiti na jasnih in učinkovitih varovalkah pred političnim vmešavanjem, učinkovitost pa na redni evalvaciji dela in jasno postavljenih, merljivih ciljih. Le preplet strokovnosti, transparentnosti ter odgovornosti lahko dolgoročno krepi zaupanje javnosti v pravosodje, policijo in druge regulatorje.

Mladi in digitalno okolje

Ali podpirate omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kot jo predlaga vlada? Če ne, kako bi sicer sistemsko zaščitili otroke in mladostnike pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij?

V Levici in Vesni podpiramo cilj, da se varnost otrok in mladostnikov na družbenih omrežjih okrepi. Hkrati pa menimo, da mora biti vsak poseg v digitalno okolje premišljen, sorazmeren in utemeljen na širokem strokovnem konsenzu. Pred kakršnokoli določitvijo starostne meje zato zagovarjamo širšo družbeno in strokovno razpravo, v katero morajo biti vključeni različni strokovnjaki in tudi mladi sami, saj pravila neposredno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Ključno pa je tudi, da večjo odgovornost za zaščito mladoletnikov prevzamejo platforme same. K temu jih morata z jasnimi pravili in učinkovitim nadzorom zavezati tako Slovenija kot Evropska unija.

Stanovanjska problematika

Kako vidite prihodnost reševanja stanovanjskega vprašanja v Sloveniji? Katere ukrepe boste podprli ter katere oblike najbolj podpirate (javni in neprofitni najem, tržni najem, lastništvo ali alternativne oblike)?

V tem mandatu nam je uspelo oblikovati novo stanovanjsko politiko in z visokimi državnimi sredstvi ustvariti podlago za najbolj obsežno javno stanovanjsko gradnjo po osamosvojitvi. Sistem bo po polni vzpostavitvi v prihodnjih letih vsako leto zagotovil 2.000 novih javnih najemnih stanovanj, s čimer se bo zaradi povečane dostopnosti stanovanj izboljšala kakovost življenja v Sloveniji. Zagon javne gradnje bo posredno vplival tudi na cene stanovanj na zasebnem trgu (tako za najem kot nakup), imel pozitiven vpliv na razvoj lokalnih skupnosti in zaradi povečanja državnega investiranja pozitivno vplival na gospodarstvo.

V okviru naše stanovanjske politike se zavzemamo za uvedbo davka na nepremičnine, ki bo usmerjen v reševanje pomanjkanja stanovanj. Davek mora biti oblikovan tako, da spodbuja aktivacijo praznih stanovanjskih enot, ne pa dodatno obremenjuje nepremičnine, v katerih družine dejansko živijo ali jih v razumni vrednosti uporabljajo kot vikende. Vzporedno z davkom je treba urediti tudi najemna razmerja na zasebnem trgu, ki bodo ponujala pravno zaščito najemnikom in najemodajalcem.

Največji pomen dajemo javni gradnji stanovanj, ki jo razumemo kot temelj vzdržne stanovanjske politike. V nacionalnem stanovanjskem programu smo začrtali tudi ukrepe, ki bodo izboljšali razmere na zasebnem trgu in omogočili razvoj alternativnih oblik bivanja, kot so stanovanjske zadruge.

Koalicija

S katerimi parlamentarnimi strankami (poimensko) ste pripravljeni sodelovati v koaliciji in s katerimi izključujete sodelovanje?

Sodelovanje je mogoče s strankami levega in sredinsko-levega prostora na podlagi programskega dogovora. Izključujemo pa sodelovanje z desnimi in skrajno desnimi strankami, ki temeljijo na izključevanju, spodkopavanju demokratičnih institucij, napadih na medije in človekove pravice, torej strankama SDS in NSi ter njunimi političnimi sateliti.