Ob 25-letnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije 22. januarja 1990 so nekdanji delegati obujali spomine. Gre za veliko in pogumno dejanje, so se strinjali.
Vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS) Ciril Ribičič je dejal, da je prvič po dolgem času dobil občutek, da "nam ni vseeno, kako se obravnava slovenska zgodovina in kakšna vloga se priznava demokratični levici". Razlog za odhod je bilo večinsko preglasovanje slovenske pobude glede varstva človekovih pravic in za avtonomijo republiških organizacij, je dejal in spomnil, da so takrat za 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) v Beogradu pripravili program, temelječ na evropski kakovosti življenja Evropa zdaj.
Kdo vse je pritiskal na Zvezo komunistov Slovenije
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je spregovoril o pritiskih Zveze komunistov Srbije in Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na ZKS. Načelo demokratičnega centralizma se je v odnosu do slovenskih pogledov po Kučanovih navedbah uporabljalo kot poskus discipliniranja slovenske ZK. To se je, kot je dejal, najbolj drastično pokazalo takrat, ko je bila na hitro sklicana seja centralnega komiteja ZKJ z namenom, da pritisne na vodstvo ZKS, da prepreči sprejem dopolnil k slovenski ustavi.
"Najprej smo Slovenci in potem Jugoslovani"
"Pritisk je bil tako močan, da sem odgovoril, da smo slovenski komunisti odgovorni slovenskemu narodu in slovenskemu delavskemu razredu in da smo najprej Slovenci in potem Jugoslovani," je pojasnil Kučan in zanikal, da so šli na ta kongres s figo v žepu. "Tam smo si zelo prizadevali, da bi sprejeli drugačno usmeritev, ki bi omogočala demokratično razvojno potenco v takratni Jugoslaviji, a to žal ni bilo mogoče," je dodal.
Niso se bali romunskega scenarija
"Naš odhod s 14. kongresa ZKJ je bilo veliko in hrabro dejanje," je menil Janez Kocijančič. Zatrdil je, da se niso bali romunskega scenarija in da so odšli zaradi lastnih spoznanj in prepričljivega programa o evropski kakovosti življenja.
"Zadnje resnično pogumno dejanje slovenske levice"
Nekdanja delegatka Sonja Lokar je prepričana, da je odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ brez dvoma odprl novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda in slovenske levice. Zanjo je ta odhod simbolno pomemben, ker je bilo to po njenem mnenju zadnje resnično pogumno dejanje slovenske levice.
Pahor: Če se potrudimo, med nami ni tako nepremostljivih razlik
Predsednik republike Borut Pahor, ki je bil eden od mlajših v slovenski delegaciji, je opozoril, da je bilo leto 1990 polno protislovnih, a prelomnih dogodkov, brez katerih velika večina ljudi v četrt stoletja ne bi mogla s tako enotnostjo sprejeti tako usodne odločitve za našo prihodnost – ustanovitev Demosa, odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ, prve demokratične volitve. "Če se potrudimo imeti skupno vizijo prihodnosti, med nami ni tako nepremostljivih razlik, da ne bi poskušali ali z njimi živeti ali jih premoščati v skupno dobro," je poudaril.
Vsi udeleženci srečanja, ki ga je organizirala stranka SD, so se strinjali, da so bili ti dogodki pomembni za uveljavljanje socialdemokratske levice in osamosvajanje države.
3
