"Mogoče je vse, kar ni nemogoče," je premier Marjan Šarec nedavno odgovoril na vprašanje, ali ima njegova favoritinja za vodenje Evropske komisije Margrethe Vestager še kaj možnosti, da od Jeana-Clauda Junckerja prevzame omenjeni položaj. Kdo je danska političarka, s čim si je pridobila močno politično podporo po Evropi in kakšne so njene možnosti, da zasede najpomembnejši stolček v Bruslju?
Naslovno vprašanje izhaja iz trenutnega dogajanja v bitki za mesto predsednika Evropske komisije, ki ga za zdaj zaseda Jean-Claude Juncker.
Po majskih volitvah, na katerih sta največ glasov (a pomembno manj kot na prejšnjih volitvah) dobili politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) in Socialnih demokratov (S&D), obe skupini zahtevata, da vodenje komisije prevzame njun kandidat. Tako Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke kot socialdemokrat Frans Timmermans iz S&D sta bila določena kot vodilna kandidata svojih skupin (tako imenovana spitzenkandidata), a noben nima dovolj podpore, da bi lahko računal na vroči stolček.
Skupina liberalcev (Alde), ki ji med drugim pripada tudi stranka slovenskega premierja Marjana Šarca LMŠ, medtem vodilnega kandidata ni predlagala, saj sistema vse od njegove uvedbe ne sprejema. Tako se liberalci ob močni podpori francoskega predsednika Emmanuela Macrona potegujejo za to, da bi se lahko za novega šefa komisije potegovali tudi drugi, ne le vodilni kandidati. S tem bi možnost za kandidaturo dobila kandidatka liberalcev Margrethe Vestager, ki bi imela v primeru, da bi največji politični skupini blokirali druga drugo, tudi resne možnosti za zmago.
Kandidat naj bi bil znan najkasneje do naslednje seje Evropskega sveta čez dva tedna.
Po poročanju tujih medijev naj bi bila Vestagerjeva tudi navdih za lik Brigitte Nielsen, glavne junakinje zelo gledane danske nadaljevanke Oblast (Borgen). Vestagerjeva tega, da naj bi bila navdih za nadaljevanko, ni nikdar komentirala. Je pa potrdila, da je glavna igralka nadaljevanke Sidse Babett Knudsen preživela delovni dan z njo, ko je bila še danska ministrica za gospodarstvo.
Vestagerjeva je v aktualnem sklicu Evropske komisije komisarka za konkurenco. Je najbolje ocenjena članica Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja. Pred tem je bila podpredsednica danske vlade in ministrica za gospodarstvo.
Po izobrazbi je ekonomistka, sicer pa mati treh otrok, navdušena kolesarka in tekačica. Rada tudi kuha in plete, saj ji to pomaga pri koncentraciji.
Slovenci jo najbolj poznamo po njeni vlogi v zgodbi o privatizaciji NLB, kjer je odbijala različne poskuse slovenske politike, da bi preprečila privatizacijo slovenske banke. Kot smo pisali, naj bi nekatere slovenske politike Šarčeva podpora Vestagerjeve zmotila prav zaradi njene vztrajnosti pri izpolnjevanju zavez glede prodaje državnih bank, ki smo jih pred tem reševali z davkoplačevalskim denarjem. Šarec naj bi jo podprl brez usklajevanja s partnerji. Več tukaj.
Časnik Time je v enem od člankov zapisal, da je 51-letna Vestagerjeva tja prinesla na Danskem precej zakoreninjeni vrednoti preglednosti in enakosti.
"Evropski vrednoti sta enakost in svoboda, vsi prebivalci imamo enake pravice in si zaslužimo enako stopnjo spoštovanja. Vsak porabnik ali mali podjetnik mora vedeti, da obstaja nekdo, ki bo nadzoroval kakršnekoli odklone," je Danka za Time opisala svoje poslanstvo kot varuhinja konkurence.
Na položaju komisarke za konkurenco je sprejela nekaj odmevnih odločitev in odločno nadaljevala postopke zoper multinacionalke, ki jih je sprožil njen predhodnik, Španec Joaquín Almunia. Ta se je praviloma poskušal poravnati, Vestagerjeva pa je velikanom predpisala tudi več milijard visoke kazni.
Vse te odločitve so ji pomagale ustvariti imidž neustrašne bojevnice proti korporacijam in tehnološkim velikanom. "S tržno močjo pride tudi odgovornost, podjetja se morajo zavedati tega," pravi Vestagerjeva.
Vestagerjeva je v predvolilnih soočenjih ostro kritizirala bruseljsko latovščino in skrivanje za poplavo nerazumljivih okrajšav.
"Tudi po petih letih včasih težko berem svoje brifinge, ker so od začetka do konca sestavljeni iz okrajšav iz treh ali štirih črk, kar ni zelo vabljivo za nekoga, ki želi poznati vsebino in o njej razpravljati," je bila kritična.
Prepričana je, da morajo bruseljski uradniki govoriti jezik, ki bo vsem razumljiv in bo vabil k razpravi. Pogosto izrazov ne razumejo niti tisti, ki jih uporabljajo, je kritična.
Slovenski premier Marjan Šarec ni zadovoljen z odločitvami Bruslja, ki naj bi škodile Sloveniji.
Z vsem tem je prepričala tudi slovenskega premierja Marjana Šarca (njegova LMŠ je sicer tako kot danska stranka Vestagerjeve Radikale Venstre del skupine Alde). Po Šarčevem mnenju je Vestagerjeva ena od najboljših komisark.
"Večkrat sva govorila in poznam njen pogled na prihodnost Unije. Ta sloni na zdravi pameti," je pred volitvami dejal Šarec.
To Šarec v Bruslju pogreša. Tako je v zadnjih mesecih v intervjujih za prepoznavne medije (na primer bruseljski Politico in ameriško tiskovno agencijo Associated Press) opozoril na nekaj slabosti EU, ki naj bi škodile Sloveniji. Opozoril je na:
Poleg Webra, Timmermansa in Vestagerjeve se kot možen kandidat omenja tudi Michel Barnier, prvi pogajalec za brexit. Medtem ko je Nemčija Angele Merkel podprla Webra, je druga največja država Francija še neodločena. Njen predsednik Emmanuel Macron je kot primerne kandidate navedel tako Vestagerjevo kot tudi Timmermansa in Barniera. Macron podobno kot liberalci nasprotuje sistemu "spitzenkandidatov", saj meni, da je treba stremeti k temu, da se najde najboljši, ne pa se omejiti na pred volitvami določene vodilne kandidate.
V prihodnjih tednih in mesecih bodo v Bruslju sicer iskali nove ljudi še za nekatere druge pomembne položaje:
Nov sklic evropskega parlamenta, v katerem bo Slovenija imela osem poslancev, začne delo julija.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.