Kjer se prepirata dva, Šarčeva favoritinja dobiček ima?

Naslovno vprašanje izhaja iz trenutnega dogajanja v bitki za mesto predsednika Evropske komisije, ki ga za zdaj zaseda Jean-Claude Juncker.

Po majskih volitvah, na katerih sta največ glasov (a pomembno manj kot na prejšnjih volitvah) dobili politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) in Socialnih demokratov (S&D), obe skupini zahtevata, da vodenje komisije prevzame njun kandidat. Tako Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke kot socialdemokrat Frans Timmermans iz S&D sta bila določena kot vodilna kandidata svojih skupin (tako imenovana spitzenkandidata), a noben nima dovolj podpore, da bi lahko računal na vroči stolček.

Skupina liberalcev (Alde), ki ji med drugim pripada tudi stranka slovenskega premierja Marjana Šarca LMŠ, medtem vodilnega kandidata ni predlagala, saj sistema vse od njegove uvedbe ne sprejema. Tako se liberalci ob močni podpori francoskega predsednika Emmanuela Macrona potegujejo za to, da bi se lahko za novega šefa komisije potegovali tudi drugi, ne le vodilni kandidati. S tem bi možnost za kandidaturo dobila kandidatka liberalcev Margrethe Vestager, ki bi imela v primeru, da bi največji politični skupini blokirali druga drugo, tudi resne možnosti za zmago.

Kandidat naj bi bil znan najkasneje do naslednje seje Evropskega sveta čez dva tedna.

Priljubljena evrokratinja

Po poročanju tujih medijev naj bi bila Vestagerjeva tudi navdih za lik Brigitte Nielsen, glavne junakinje zelo gledane danske nadaljevanke Oblast (Borgen). Vestagerjeva tega, da naj bi bila navdih za nadaljevanko, ni nikdar komentirala. Je pa potrdila, da je glavna igralka nadaljevanke Sidse Babett Knudsen preživela delovni dan z njo, ko je bila še danska ministrica za gospodarstvo. Foto: STA , Vestagerjeva je v aktualnem sklicu Evropske komisije komisarka za konkurenco. Je najbolje ocenjena članica Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja. Pred tem je bila podpredsednica danske vlade in ministrica za gospodarstvo.

Po izobrazbi je ekonomistka, sicer pa mati treh otrok, navdušena kolesarka in tekačica. Rada tudi kuha in plete, saj ji to pomaga pri koncentraciji.

Slovenci jo najbolj poznamo po njeni vlogi v zgodbi o privatizaciji NLB, kjer je odbijala različne poskuse slovenske politike, da bi preprečila privatizacijo slovenske banke. Kot smo pisali, naj bi nekatere slovenske politike Šarčeva podpora Vestagerjeve zmotila prav zaradi njene vztrajnosti pri izpolnjevanju zavez glede prodaje državnih bank, ki smo jih pred tem reševali z davkoplačevalskim denarjem. Šarec naj bi jo podprl brez usklajevanja s partnerji. Več tukaj. 

Časnik Time je v enem od člankov zapisal, da je 51-letna Vestagerjeva tja prinesla na Danskem precej zakoreninjeni vrednoti preglednosti in enakosti.

"Evropski vrednoti sta enakost in svoboda, vsi prebivalci imamo enake pravice in si zaslužimo enako stopnjo spoštovanja. Vsak porabnik ali mali podjetnik mora vedeti, da obstaja nekdo, ki bo nadzoroval kakršnekoli odklone," je Danka za Time opisala svoje poslanstvo kot varuhinja konkurence.

Novice Marta Kos ni Šarčeva izbranka

V boj z velikani

Foto: Getty Images Na položaju komisarke za konkurenco je sprejela nekaj odmevnih odločitev in odločno nadaljevala postopke zoper multinacionalke, ki jih je sprožil njen predhodnik, Španec Joaquín Almunia. Ta se je praviloma poskušal poravnati, Vestagerjeva pa je velikanom predpisala tudi več milijard visoke kazni.

• V petih letih je Vestagerjeva Googlu naložila plačilo treh kazni, najvišjo, 4,3 milijarde evrov, zaradi zlorabljanja dominantnega položaja mobilnega operacijskega sistema Android. To je tudi rekordna višina kazni, ki jo je kdaj izrekla Evropska komisija. Še 2,4 milijarde evrov kazni je Google dobil zaradi dajanja prednosti svojemu spletnemu portalu pri priporočilih o spletnih nakupih ter poldrugo milijardo zaradi zlorabe položaja pri posredovanju spletnih oglasov.
• Vestagerjeva je začela postopek tudi proti ruskemu plinskemu podjetju Gazprom, ki naj bi v osmih evropskih državah izkoriščal prevladujoči položaj na trgu in oviral konkurenco. Grozila mu je milijardo evrov visoka kazen, a sta strani spor letos sporazumno razrešili. Bo pa moral Gazprom izpolniti vrsto zavez.
• Prižgala je rdečo luč prevzemu francoskega Alstoma s strani nemškega Siemensa. Ta bi prinesla višje cene signalizacijskih sistemov.
• Lani je začela tudi postopek proti spletnemu trgovcu Amazonu, ker naj bi onemogočal konkurenco na trgu elektronskih knjig.
• Nazadnje je petim mednarodnim bančnim velikanom zaradi kartelnega dogovarjanja o strategijah pri trgovanju s tujimi valutami naložila dve kazni v skupni višini milijarde evrov.

Vse te odločitve so ji pomagale ustvariti imidž neustrašne bojevnice proti korporacijam in tehnološkim velikanom. "S tržno močjo pride tudi odgovornost, podjetja se morajo zavedati tega," pravi Vestagerjeva.

Ostra kritika bruseljske latovščine

Vestagerjeva je v predvolilnih soočenjih ostro kritizirala bruseljsko latovščino in skrivanje za poplavo nerazumljivih okrajšav.

"Tudi po petih letih včasih težko berem svoje brifinge, ker so od začetka do konca sestavljeni iz okrajšav iz treh ali štirih črk, kar ni zelo vabljivo za nekoga, ki želi poznati vsebino in o njej razpravljati," je bila kritična.

Prepričana je, da morajo bruseljski uradniki govoriti jezik, ki bo vsem razumljiv in bo vabil k razpravi. Pogosto izrazov ne razumejo niti tisti, ki jih uporabljajo, je kritična.

Slovenski premier Marjan Šarec ni zadovoljen z odločitvami Bruslja, ki naj bi škodile Sloveniji. Foto: Bojan Puhek

Šarca prepričala njena "zdrava pamet"

Z vsem tem je prepričala tudi slovenskega premierja Marjana Šarca (njegova LMŠ je sicer tako kot danska stranka Vestagerjeve Radikale Venstre del skupine Alde). Po Šarčevem mnenju je Vestagerjeva ena od najboljših komisark.

"Večkrat sva govorila in poznam njen pogled na prihodnost Unije. Ta sloni na zdravi pameti," je pred volitvami dejal Šarec.

To Šarec v Bruslju pogreša. Tako je v zadnjih mesecih v intervjujih za prepoznavne medije (na primer bruseljski Politico in ameriško tiskovno agencijo Associated Press) opozoril na nekaj slabosti EU, ki naj bi škodile Sloveniji. Opozoril je na:

• politizacijo Evropske komisije: Slovenija je po Šarčevih besedah razočarana nad odzivom komisije pri hrvaškem nespoštovanju arbitražne sodbe. Jean-Claude Juncker namreč ni neposredno pozval k temu, da je sodbo treba spoštovati. "Dejal je, da se ne bo postavil ne na slovensko ne na hrvaško stran. Menimo, da bi moral reči, da je treba spoštovati vladavino prava," je premier dejal za Politico. "Potrebujemo Evropsko komisijo, ki bo upoštevala vladavino prava ... Potrebujemo komisijo, ki bo manj politična";
• dvojna merila: Evropska komisija naj bi se večkrat odločala v korist velikih. Kot primer je slovenski premier navedel odpustek Franciji pri upoštevanju fiskalnih pravil, ki ga je Juncker pospremil z izjavo, da so Franciji to omogočili, "ker je to Francija";
• počasno odločanje: Šarec si želi EU, ki bi lahko sprejemala hitre odločitve.