Kdor nekaj zna in želi delati, v Avstriji lahko dobi službo

Samo lani se je na pisarno SGZ obrnilo več kot 400 slovenskih podjetij in posameznikov, številnim se je tudi uspelo zaposliti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, pojasnjuje predsednik SGZ Benjamin Wakounig.

Neposredno iskanje dela pri podjetnikih V SGZ delo Slovencem iščejo neposredno pri podjetjih, najprej se obrnejo na svoje člane, če tam ni uspeha, stopijo v stik s partnerji v Koroški gospodarski zbornici. "Vendar je treba vedeti, da službo dobi tisti, ki nekaj zna, je izobražen in želi nekaj delati. Ljudje brez izobrazbe v Avstriji službe ne dobijo," opozarja Wakounig.

Vrste dela se zelo razlikujejo. Od obrtniških, kot so pleskar, keramičar, električar in podobno, do visoko kvalificiranih del, kot so diplomirani inženirji procesne tehnike in računalništva.

Red, disciplina in trdo delo Iskalci službe se morajo sicer zavedati, da so delovne navade na avstrijskem trgu drugačne kot v Sloveniji. "Ne razumite me narobe, a pri nas se mora bolj delati kot v Sloveniji," pravi predsednik SGZ. Poleg večjih zahtev je razlika tudi v redu in disciplini, tako pisarne in gradbišča so bolj urejeni in sodobni, ve se, kdo je šef in kakšna je hierarhija.

Razlika je tudi v delovnih pogojih, najbolj očitna je ta, da delavci v Avstriji ne dobijo dodatka za prevoz na delo in malico, dobijo pa 13. in 14. plačo.

S slovenskimi dnevnimi migranti imajo na avstrijskem Koroškem po Wakounigovih besedah dobre izkušnje. "Ljudje so pridni, hočejo delati in so deloma dobro pripravljeni." Slovenija je, kar zadeva to, na dobrem glasu.