Kdo najde notranjega ministra, ki ni bil interpeliran?

Današnja interpelacija zoper notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar, ki bi lahko uspela le, če bi se zgodil čudež, je prva v mandatu vlade Mira Cerarja, skoraj gotovo pa ne zadnja.

Interpelacijo sproži cirkusant V prejšnjem mandatu vlade Alenke Bratušek je zadnja interpelacija prav tako doletela notranjega ministra. Gregor Virant jo je preživel, čeprav je bila vlada aprila lani v zadnjih izdihljajih zaradi razkola v Pozitivni Sloveniji med Bratuškovo in Zoranom Jankovićem.

Prvopodpisani pod interpelacijo je bil parlamentarni cirkusant Ivan Vogrin, nekdanji član Virantove Državljanske liste (DL), ki je bil takrat tudi v nekaterih preiskovalnih postopkih. Uspelo mu je zbrati 23 glasov, proti razrešitvi Viranta je bilo 39 poslancev.

Interpelacijo sprožijo nekdanji koalicijski kolegi Virant je bil tarča opozicije še enkrat. Prvopodpisani Matej Tonin (NSi), ki se mu je pridružila vsa opozicija, torej tudi poslanci SDS in SLS, so Virantu očitali neustrezno reševanje problematike izbrisanih. Notranji minister je ostal na položaju, ker ga je decembra 2013 podprlo 47 poslancev, 36 pa jih je glasovalo za razrešitev.

Virant je pred tem sodeloval v vladi Janeza Janše. Ta je padla po konstruktivni nezaupnici, ki jo je podprl tudi Virant s svojo DL.

Koga je rušil Jani Möderndorfer? Notranjega ministra v Janševi vladi Vinka Gorenaka je kot prvopodpisani rušil takratni vodja največje poslanske skupine, opozicijske Pozitivne Slovenije, Jani Möderndorfer, zdaj nepovezani poslanec.

Gorenaku, ki je bil prvi govorec SDS v zdajšnji razpravi o interpelaciji Györkös Žnidarjeve, so očitali prevaro pri preverjanju podpisov za podporo referendumu o sanaciji bančnega sistema. Notranjega ministra je decembra 2012 podprlo 48 poslancev, 37 glasovalo za razrešitev.

Ni bil usoden Baričevič, ampak najem NPU Notranjo ministrico Katarino Kresal so v vladi Boruta Pahorja interpelirali dvakrat, obakrat je bil prvopodpisani še vedno aktualni vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Aprila 2010 je opoziciji uspelo zbrati 40 glasov, koaliciji pa dva več, leto pred tem pa 31, medtem ko je bilo koalicijskih glasov 48.

Prva interpelacija je bila posledica očitkov SDS, da neustrezno izvršuje sodbo ustavnega sodišča o izbrisanih, leta 2010 je bila ministrica v središču pozornosti zaradi znamenite afere Baričevič in zaradi spornega najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

Ker je nepravilnosti pri najemu stavbe NPU avgusta 2011 ugotovilo tudi računsko sodišče, je Kresalova odstopila.

Lipa in Global nista odnesla Mateja V prvi vladi Janeza Janše je interpelacijo uspešno prestal Dragutin Mate. Kot prvopodpisani ga je rušil Pavel Gantar (Zares) z očitki o politizaciji policije in negativni kadrovski selekciji ter zaradi slabega nadzora nad družbami za zasebno varovanje, kar naj bi posredno vplivalo na dogodke pred diskotekama Lipa in Global.

Za razrešitev je februarja 2008 glasovalo 26 poslancev, proti pa 42. Tudi Rado Bohinc je bil tarča interpelacije zaradi izbrisanih, ker naj ne bi ustrezno izvrševal odločbe ustavnega sodišča. Prvopodpisani takratni poslanec SDS Miha Brejc je marca 2004 zbral 30 glasov, 46 poslancev takratne koalicije pod vodstvom predsednika vlade Toneta Ropa pa je glasovalo proti razrešitvi.

Janša edini, ki je odnesel ministra Predsedniku SDS Janezu Janši je uspelo izpeljati edino uspešno interpelacijo v zgodovini državnega zbora oziroma skupščine. To mu je kot prvopodpisanemu pod interpelacijo uspelo zato, ker je notranji minister Mirko Bandelj izgubil tudi podporo dela koalicije oziroma SD takratnega predsednika stranke Boruta Pahorja. Svojo tretjo vlado je takrat vodil Janez Drnovšek.

Eden od očitkov opozicije Bandlju je bil, da je onemogočal parlamentarni nadzor, ko parlamentarnim preiskovalcem ni izročil seznama kriminalistov, ki so preiskovali informacije v aferi Vič-Holmec. V njej so koroškim policistom očitali vojni zločin med osamosvojitveno vojno. Notranjemu ministru so očitali še, da kritizira osamosvojitveno vojno.

Za razrešitev Bandlja je februarja 1999 glasovalo 49 poslancev, 26 jih je bilo proti. Če ni bilo interpelacije, so bile afere Poleg Boruta Šukljeta, ki je nadomestil Bandlja, so se interpelaciji izognili le še notranji minister Peter Jambrek med kratkotrajnim vladanjem Andreja Bajuka (leta 2000), Andrej Šter in Ivan Bizjak ter Aleš Zalar, ki pa je bil pooblaščen za opravljanje funkcije notranjega ministra le 18 dni, po odstopu Katarine Kresal.

A tudi pri Bizjaku ni šlo brez afer, saj je odstopil v obdobju druge Drnovškove vlade (med letoma 1993 in 1998). Šter je Bizjaka nadomestil, ker so bili specialci notranjega ministrstva vpleteni v rop v Celovcu.

Njegov predhodnik Igor Bavčar je bil prvi notranji minister, ki so ga interpelirali, a glasovanja sploh ni bilo zaradi nesklepčnosti tedanje skupščine. Bavčarju so junija 1992 v obdobju prve Drnovškove vlade očitali politično zlorabo policije.