Četrtek, 6. 6. 2024, 13.02
6 mesecev, 2 tedna
Katičeva in Golob verjameta v hitro iskanje rešitev za izvršitev ustavne odločbe glede sodniških plač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,51
Ustavno sodišče je lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, kar je neustavno. Pravosodna ministrica Andreja Katič nima podatkov, koliko naj bi dvig plač stal državo.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič verjame, da bodo vladi z ministrstvom za javno upravo v najkrajšem času predlagali, kaj je potrebno za izvršitev odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Še kar nekaj dela bo po njeni oceni treba vložiti v izračun, koliko sredstev bo treba zagotoviti za poplačilo plač sodnikov. Premier Robert Golob predlog pričakuje v tednu ali dveh.
Ministrica za pravosodje, ki je danes nagovorila sodnike na dnevih slovenskega sodstva v Mariboru, je v odzivu na najnovejšo odločitev ustavnega sodišča dejala, da to ni samo stvar ministrstva za pravosodje, ampak vlade kot celote. "Kot ministrstvo smo tvorno sodelovali pri pripravi zakona, ki ga je vlada posredovala v parlament, zavedajoč se, da to ni v popolnosti izvršitev odločbe ustavnega sodišča," je dejala v izjavi za medije ob robu srečanja.
Verjame, da bodo skupaj z ministrstvom za javno upravo zdaj podrobno preučili odločbo in v najkrajšem možnem času vladi tudi predlagali, kaj je treba urediti za izvršitev te odločbe.
Na vprašanje, koliko denarja bo potrebnega za poplačila plač sodnikom, je povedala, da bo to moralo povedati ministrstvo za finance. "Sama lahko govorim samo to, kar je bilo predstavljeno v javnosti. Teh podatkov mi nimamo in bo treba še kar nekaj dela vložiti v to," je dejala.
Premier Robert Golob pa je ob robu današnje terenske seje vlade v Krškem sklep ustavnega sodišča označil za "precej kompleksen za izvedbo". "Ne glede na to verjamem v pravno državo, vlada bo naredila vse, da v mejah izvedljivega ta sklep tudi implementira," je ponovil. Konkretni predlog, kako implementirati to ustavno odločbo, od ministrstva za pravosodje pričakuje v naslednjem tednu ali dveh. "Vedno pa se moramo zavedati vsi, kaj je možno, nekatere stvari so izvedljive, nekatere stvari mogoče tudi niso," je opozoril. Verjame pa tudi, da omenjena ustavna odločba na sama pogajanja o plačni reformi neposrednega vpliva ne bo imela. "Čisto možno pa je, da bo imelo kakšen posredni vpliv," je dejal.
Vlada pa je v odzivu zapisala, da so 23. maja letos v DZ posredovali predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki predvideva višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev za enega do tri plačne razrede, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Predlog po mnenju vlade predstavlja prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe, in sicer v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti oziroma relativno primerljivost uvrstitev nosilcev vseh treh vej oblasti v plačne razrede. "Vlada bo sedaj morala preučiti, kaj način izvršitve dopolnilne odločbe pomeni v okviru priprave sistemske prenove plačnega sistema v javnem sektorju s 1. januarjem 2025," so zapisali.
Ustavno sodišče: Sodniške plače so prenizke
Ustavno sodišče je lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, kar je neustavno. Za odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki ga vlada kot pripravljavka zakona in DZ nista spoštovala. V sredo je na pobudo sodnega sveta izdalo dopolnilno odločbo glede sodniških plač za sodnike rednih sodišč, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah.
Določilo je, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023.
Po izračunu s pomočjo kalkulatorja na spletni strani statističnega urada to znaša 26,2 odstotka. Na novo določene sodniške plače bodo sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust v septembru letos, pri čemer pa bodo dobili tudi razliko za nazaj od 3. januarja letos.
Vlada je maja potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema.
Vesna Bergant Rakočević: Odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač je zavezujoča
Odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač je izvršljiva in zavezujoča, je ob robu dnevov slovenskega sodstva poudarila predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Ocenila je, da je odločba ustavnega sodišča sodnikom prinesla vsaj blažje zadovoljstvo, neustavnost pa je zdaj neposredno odpravljena.
Po njeni oceni je bila odločitev ustavnega sodišča glede sodniških plač lahko pričakovana. "Kajti kot je poudarjeno v enem ločenem pritrdilnem mnenju, je to minimum od minimuma, kar je bilo ustavno sodišče prisiljeno, da samo naredi, če vlada in državni zbor nista hotela," je poudarila.
Spomnila je, da je ustavno sodišče že v prvi odločbi, ki jo je izdalo junija lani, poudarilo nujnost po stabilnosti sodniških plač. "Ta neustavnost je zdaj neposredno odpravljena." Po oceni predsednice Slovenskega sodniškega društva je sicer nezaslišano, da se sodniške plače niso usklajevale z inflacijo od leta 2012.
Z najnovejšo odločitvijo ustavnega sodišča pa je po njeni oceni odpadel tudi argument vlade, da je urejanje plač sodnikov vezano na skupni dogovor o reformi plačnega sistema. "Minister za javno upravo Franc Props je včeraj zelo odločno povedal, da eno z drugim ni povezano. Eno so sodne odločbe, ki jih je treba izvršiti, drugo so pogajanja o plačni reformi," je dejala.
Predsednik vrhovnega sodišča pozval k uresničitvi ustavne odločbe v celoti
Minister Props je v pogovoru za sredine Odmeve na RTV Slovenija poudaril, da je vlada še pred zadnjo odločbo ustavnega sodišča v državni zbor poslala zakon, s katerim je želela delno odpraviti nesorazmerja med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti.
"Zdaj ko je sprejeta odločba ustavnega sodišča, katere vsebine podrobno ne poznam in je tudi ne morem komentirati, ima gotovo podlago za to, da vsaj v tem delu izvrši tisto, kar je naloženo," je dejal Props. Po njegovem prepričanju pa se dogovor s sindikati javnega sektorja in izvršitev ustavne odločbe glede izvršitve sodniških plač ne izključujeta.
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je na srečanju v Mariboru pozval k uresničitvi ustavne odločbe v celoti, zdaj ko je ustavno sodišče z dopolnilno odločbo določilo način njene delne izvršitve. "Nesprejemljivo je namreč, da zakonodajna veja oblasti ugotovljenega neskladja z ustavo, ki posega v materialno neodvisnost sodnikov in v razmerje enakopravnosti, enakovrednosti med vejami oblasti, ne odpravi," je dejal.
"Kot smo sodniki izpostavili že večkrat, je temelj vsake pravne države spoštovanje zakonov in odločb sodišč, saj je mogoče le tako zagotoviti vladavino prava in enakost pred zakonom. Sodne odločbe pa veljajo za vse, tudi za vlado in državni zbor Republike Slovenije," je poudaril.
