SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Kakšna država smo, da zaradi ženske izpustimo podpredsedniško mesto v Evropski komisiji?"

4

termometer

Islandijo je Svetovni gospodarski forum tudi letos uvrstil na vrh držav z največjo enakopravnostjo med spoloma. O tem, kaj se lahko od njih naučimo, so govorile slovenske in islandske političarke.

Mednarodna konferenca, ki je danes v okviru projekta Meta Dekleta potekala na ljubljanski filozofski fakulteti, je v središče postavila Islandijo, državo, ki ji je Svetovni gospodarski forum tudi letos dodelil zavidljivo prvo mesto po indeksu o enakosti spolov.

Islandija pogosto velja za vzor na številnih področjih, a kot sta opozorili Thorunn Sveinbjarnadottir, izvršna direktorica Socialdemokratskega zavezništva Islandije, in Brynhildur Heidar-og Omarsdottir, izvršna menedžerka Islandske organizacije za pravice žensk, visoka uvrstitev Islandije ne pomeni, da je v Islandiji vse super, temveč da je drugod po svetu precej slabo.

V Sloveniji se razmere izboljšujejo Sociologinja Milica Antić Gaber je poudarila, da so v Sloveniji razmere, vsaj kar zadeva delež žensk v politiki tako na lokalni kot na državni in evropski ravni, po zadnjem letu, ko smo imeli kar troje volitev, boljše. Odstotek žensk je na vseh ravneh prebil kritično maso, torej tretjino, treba pa je tudi razmišljati v kontekstu sprememb, ki jih v politiko prinašajo ženske, kako izpolnjujejo pričakovanja in kako sodelujejo med seboj. Za vstop žensk v politiko veljajo drugačna pravila kot za moške, ženske pa se politično udejstvujejo večinoma zunaj institucionalne politike.

Ženske so v politiki kot eksotične rastline "Ženske so v politiki prisotne šele zadnjih sto let, a politiko so si organizirali moški, pravila so moška. Največ, kar lahko naredimo za spremembo pravil, je, da jih spremenijo ženske, saj jih moški ne bodo," je povedala Katarina Kresal, ki je opozorila, da se je nekoč vsem zdelo nepredstavljivo, da bi ženska vodila notranje ministrstvo, obrambno ministrstvo, celo vlado, a se je v petih letih to vse spremenilo.

"Ženske so v politiki kot eksotične rastline, pri katerih ne veš, ali so zdravilne ali strupene. Edini način, da to izveš, je, da jih posadiš, torej da damo ženskam priložnost," je dodala ustanoviteljica Evropskega centra za reševanje sporov. "Zame razen začetnih pokroviteljskih pripomb moških kolegov nikoli ni bilo težavno to, da sem ženska, težavo so imeli mediji."

Poleg instrumentov za izravnavanje začetnih pozicij moških in žensk pri vstopu v politiko, kakršne so spolne kvote, imajo pri zagotavljanju enakih možnosti namreč veliko vlogo tudi mediji in politiki. O neuspešni kandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko je Katarina Kresal namreč dejala: "Kaj takega se moškemu ne bi nikoli zgodilo."

"Kakšna država zavrže podpredsedniško mesto v Evropski komisiji, da bi iz politike izbrisala žensko?" "Kakšna država smo, da vržemo stran podpredsedniško mesto v Evropski komisiji, in kakšna država smo, da 'vržemo stran' kandidatko za pomemben resor v komisiji, zato ker je bila na to mesto predlagana na enak način kot vsi pred tem. Kakšna država smo, da se tako potrudimo, da iz politike izbrišemo žensko, četudi ob tem naredimo veliko škodo celotni državi? Evropska unija nas ni nikoli zanimala, dokler nismo izvedeli, koliko bi kot komisarka zaslužila Alenka Bratušek. Zaradi tega smo zamudili tudi priložnost, da bi v kabinet predsednika Evropske komisije pripeljali slovenski kader," je še opozorila Katarina Kresal.

Finančni kolaps Islandije zakrivili moški Tako kot drugod po svetu so se tudi v Islandiji spopadli s hudo krizo in jeseni leta 2008 s finančnim zlomom. Ne drži, da so se po zlomu Islandci iz krize izvili brez posledic, kot je povedala Thorunn Sveinbjarnadottir, se je življenjski standard večini poslabšal za približno dvajset odstotkov, a kar je bolj spodbudno je, kako se je po zlomu preoblikovala njihova politika.

Islandci so ustanovili komisijo za ugotavljanje krivde za finančni zlom, s katero so ugotovili, da so zanj krivi moški, saj ženske niso imele dostopa do najvišjih položajev v bankah in finančnih ustanovah. Posledično je volilno telo sprejelo idejo, da Islandija v politiki potrebuje več žensk, zato je bilo po kolapsu na volitvah izvoljenih rekordno število žensk, kar 45 odstotkov.

Pri odpravljanju posledic krize pazili na najšibkejše Pri odpravljanju posledic zloma so na Islandiji pazili, da glavnega bremena ne bodo prevzeli šibki, med katerimi so večinoma ženske, zato najrevnejšim niso višali davkov ali nižali socialne podpore. Po drugi strani so prepovedali služenje na račun golote zaposlenih, s čimer so prepovedali striptiz klube ter kriminalizirali kupovanje spolnih uslug, ne pa tudi prodaje. Po letu 2012 pri sestavljanju proračuna ugotavljajo tudi njegove učinke na moške in ženske in pazijo, da je ta pravičen za vse.

Islandija bo prihodnje leto praznovala sto let, odkar so ženske, starejše od 40 let, dobile volilno pravico, pet let pozneje pa je volilna pravica postala univerzalna. V Sloveniji smo univerzalno volilno pravico dobili šele po letu 1945, imamo pa za razliko od Islandije danes večji delež ministric. Islandski gostji sta zato poudarili, da naj nikar ne posnemamo drugih držav, niti Islandije, saj moramo v boju za enakopravnost ubrati svojo pot, se pa od Islandije, kjer trenutno cvetijo feminstični klubi in kjer feminizem poučujejo na več kot polovici srednjih šol, lahko veliko naučimo.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • pesbanny / 07.07.2016. ob 22:52 0 0

    Pri nas ženeske niso samo enakopravne teveč imajo več pravic kot moški.Nekatera podričaja so celo totalno feminizrana Moški pa so t.i."brezjačneži",ki jih ženske manipulirajo.Samo poglejte kokšnjak cerarjeve vlade

    0 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin