Kako se v krizi učimo tujih jezikov?

Da se gospodarska kriza pozna tudi pri vlaganju v znanje, vedo povedati v jezikovnih šolah, kjer v zadnjih letih beležijo nekoliko manjši vpis.

Jezikovne priprave na odhod v tujino Primož Regina iz jezikovne šole Verba je dejal, da je precej manj tečajnikov iz majhnih in srednje velikih podjetij, padajo tudi vpisi na tečaje tujih jezikov, ki se jih posamezniki učijo iz lastne želje in veselja. V jezikovni šoli Jan opažajo večjo preudarnost pri izbiri programa ter zaznavajo trend povečanja jezikovnih in kulturnih priprav na delo in študij v tujini, pojasnjuje Polona Prosen.

Tako jezikovne šole beležijo upad pri vpisu na tečaje romanskih jezikov, največ zanimanja pa je še vedno za angleščino in nemščino. Na Ljudski univerzi Murska Sobota in jezikovni šoli Lingula ob tem letos v primerjavi s preteklimi leti beležijo precej večji vpis na nemščino – v Linguli imajo celo čakalno listo.

Podjetja se zanimajo za južnoslovanske jezike. Kaj pa kitajščina? V Linguli še navajajo, da se podjetja najbolj zanimajo za srbščino in hrvaščino.

Glede na rast kitajskega turizma v svetu in vzpon kitajskega gospodarstva smo preverili tudi, koliko je med Slovenci zanimanja za učenje kitajščine. Jezikovne šole, ki so nam posredovale odgovore, zaradi nezanimanja tega programa večinoma sploh ne razpišejo več. Nasprotno v Linguli poleg ruščine in portugalščine najbolj skokovito narašča prav vpis na tečaj kitajščine, je povedala direktorica Klavdija Kosmač Toplišek.

S tem šolskim letom se je kitajščine v okviru rednega pouka mogoče učiti tudi na srednjih šolah. Koliko je zanimanja med šolami in dijaki, smo vprašali ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, a podatka o tem še nimajo.