Sobota, 20. 2. 2021, 19.08
2 leti, 10 mesecev
Pot v samostojnost slovenske države
Kako se je začela agresija na komaj osamosvojeno Slovenijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,33
75
Izhod kolone tankov T-55 iz vojašnice v Pivki 26. junija 1991 ob 11.10 je pomenil začetek agresije na samostojno Slovenijo. Na sliki levo: direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič
Ko smo na večer prvega dne slovenske samostojnosti proslavljali, so na Primorskem že rovarili tanki jugoslovanske armade. Prvi agresor na tleh novonastale države se je na svojo pot podal iz vojašnice v Pivki.
Sreda, 26. junij 1991, prvi dan samostojne Republike Slovenije. Dan pred tem je tedanja republiška skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država.
Mitraljez kot del oborožitve bojnega tanka T-55.
Medtem ko so tisto davno sredo pred skoraj 30 leti v Ljubljani pripravljali slovesnost, na kateri so med drugim prvič javno izobesili zastavo nove evropske države, je na drugi strani Slovenije že potekala agresija tako imenovane Jugoslovanske ljudske armade.
Najprej Pivka, kmalu za tem Ilirska Bistrica
Že dopoldne, ob 11.10 se je iz vojašnice v Pivki začela valiti kolona 21 vojaških vozil, večinoma tankov T-55, proti mejnim prehodom z Italijo na območju Nove Gorice. Nekaj ur pozneje so se iz ilirskobistriške vojašnice zapodili tanki proti južnoprimorskim mejnim prehodom z Italijo.
Prodor tankov so zavirale barikade tovornjakov in gradbenih strojev, ki so jih postavljale enote teritorialne obrambe in milice, pri čemer pa v skladu z ukazom slovenska stran ta dan ni uporabila orožja.
Z izražanjem jeze in ogorčenja pa niso prizanašali domačini, ki so oklepnike "ljudske" armade ob vsej poti spremljali z žvižgi, psovkami in tudi kamenjem. Razjarjeni domačini so tako v Vrhpolju, v pravem ljudskem uporu, za nekaj časa zaustavili pivško kolono, ki je prodirala proti Vipavi.
Ne državljanska vojna, temveč agresija
Razlogi, da premiki iz Pivke in Ilirske Bistrice niso takoj preplavili vseh slovenskih medijskih poročil, so bili zelo razumljivi.
Bojni tank T-55 se v kakšni od svojih različic še danes znajde na svetovnih prizoriščih vojaških spopadov.
"Za slovensko stran je bilo bistveno, da tisti večer slovesnost razglasitve samostojnosti uspe, da posnetki samostojnosti preplavijo evropske in svetovne medije. Jugoslovanska stran bo tako vojno, ki se je dejansko že začela, težje prikazala kot zatrtje notranjih nemirov ali pa kot državljansko vojno; možnost, da bo svet razumel nadaljnje dogajanje kot napad na samostojno državo, se je s tem bistveno povečala," pojasnjuje direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič.
Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič ob bojnem tanku T-55, enemu od tistih, ki so 26. junija 1991 ob 11.10 prvi napadli samostojno Slovenijo.
Napake celo v učbenikih
"Ni torej težava v tem, da javnost o tem ni bila obveščena, temveč v tem, da se je to zavleklo v knjige in učbenike in še vedno pogosto najdete podatek, da se je vojna v Sloveniji začela 27. junija," opozarja Boštjančič.
"V zvezi z dogajanjem tistega dne na Primorskem pa se praviloma pojavlja še ena napaka, in sicer, da naj bi prvi poslal tanke na ceste general Marjan Čad, poveljnik reškega korpusa. To preprosto ni res, saj je Pivka spadala v ljubljanski korpus, ki mu je poveljeval general Jovan Pavlov, ki je šel prvi v akcijo in za kakšni dve uri prehitel svojega reškega kolega," nam je pojasnil naš sogovornik.
Tanki T-55 ob letališču v Rakitniku pri Postojni 3. julija 1991.
Najbolj množičen tank na svetu
V Parku vojaške zgodovine Pivka, ki obsega del takratne pivške vojašnice, je kot del bogate zbirke na ogled tudi tank T-55.
Posebej ponosni so na enega od tistih, ki so iz pivške vojašnice začeli agresijo na samostojno Slovenijo, njegov prvi sosed pa je še en T-55, ki je sodeloval v agresiji v severovzhodni Sloveniji.
Pripadniki Teritorialne obrambe ob zaplenjenem tanku na Šentilju 6. julija 1991.
Tanki T-55 v rokah slovenske TO 6. julija 1991 na Šentilju.
Uničen tank T-55 pri Kogu v Slovenskih goricah 7. julija 1991.
Tank T-55 je sicer najbolj množično proizveden tank na svetu, saj so ga v vseh njegovih različicah naredili več kot sto tisoč kosov in mu pravijo tudi "kalašnikov med tanki".
Njegov razvoj so začeli v takratni Sovjetski zvezi kmalu po koncu druge svetovne vojne, serijsko proizvodnjo pa so začeli leta 1958 – sprva v Sovjetski zvezi, pozneje pa tudi na takratnem Češkoslovaškem in na Poljskem.
Osebna izkaznica bojnega tanka T-55, s katerimi je jugoslovanska vojska iz Pivke sprožila napad na samostojno Slovenijo.
JLA je svojega prvega pridobila leta 1963, ko ga je kupila rabljenega v Sovjetski zvezi, ob osamosvojitvi Slovenije pa je bilo v vojašnicah JLA po vsej takratni Jugoslaviji okrog 1900 tankov te družine.
Masa: 36 ton
Debelina oklepa: od 36 do 203 milimetre
Največja hitrost: 50 kilometrov na uro
Doseg: 500 kilometrov
Motor: V-55, dvanajstvaljni dizelski
Posadka: štirje
Oborožitev: 100 mm top; mitraljez 7,62 mm SGMT; težki mitraljez 12,7 mm DShK
Pogled z vhoda v notranjost bojnega tanka T-55.
Slike naslednjega dne so obšle svet
Še se ni poleglo navdušenje po proslavi slovenske samostojnosti, a so iz drugih delov Slovenije ter tudi Jastrebarskega na Hrvaškem v četrtek, 27. junija 1991, zjutraj jugoslovanski tanki odrinili na mejne prehode z Avstrijo in letališče Brnik. Spremljali so jih tudi zvezni miličniki, katerih naloga je bila prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi s sosednjimi državami.
Ti prizori so le nekaj ur po slovesnostih razglasitve neodvisne Slovenije (in neodvisne Hrvaške) le našli pot v širni svet – a šele po tem, ko je svetovna javnost lahko videla rojstvo nove države.
Notranjost bojnega tanka T-55.
Jugoslovanske vojake so preslepili
Vojakom v tankih so natvezili, da so Jugoslavijo napadli iz tujine, pravi namen pa je bil prestrašiti Slovenijo ter odstaviti vodstvo nove države in ga nadomestiti z marionetsko jugoslovansko upravo.
Ni jim uspelo, jugoslovanske oblasti so 18. julija ukazale umik jugoslovanske vojske iz Slovenije.
Strokovni vodja Parka vojaške zgodovine Pivka Boštjan Kurent.
Zadnji jugoslovanski vojaki so zapustili Slovenijo nekaj minut čez polnoč 26. oktobra 1991 z ladjo iz koprskega pristanišča.
To je bilo sklepno dejanje vojne v Sloveniji, a še veliko hujša agresija jugoslovanske politike in vojske, ki nista skrivali velikosrbskih ambicij, je na Hrvaškem ter zlasti v Bosni in Hercegovini šele sledila.
Tanki T-55 na železniški postaji v Pivki pripravljeni na umik iz Slovenije 1.oktobra 1991.
Od agresorjev do prvih slovenskih tankov
Tanki iz Pivke so 27. junija zasedli mejna prehoda Vrtojba in Rožna dolina. A le za en dan. Že v petek, 28. junija 1991, sta Teritorialna obramba in milica, tudi s pomočjo civilistov, osvobodili oba mejna prehoda in zajeli tanke.
V ospredju tank T-55 iz pivške vojašnice, v ozadju pa tank T-55, ki je nekaj dni pozneje napadel mejni prehod Šentilj.
Vojaki JLA so se predali, nekateri tudi zato, ker niso želeli streljati v svoji (nekdanji) državi. Zajeti tanki so 30. junija postali del oklepne čete Teritorialne obrambe TONI-55, slovenske oznake so kar prelepili čez jugoslovanske.
Zajeti tanki so 30. junija postali del oklepne čete Teritorialne obrambe TONI-55, slovenske oznake so kar prelepili čez jugoslovanske.
Ker se ti tanki še vedno niso vizualno ločili od preostalih jugoslovanskih tankov, so jih enote teritorialne obrambe prelepile z rdečimi kartonskimi trakovi. Tako naj bi bili dovolj opazni in drugačni od jugoslovanskih tankov, s čimer so želeli preprečiti prijateljski ogenj.
Rdeči trakovi so pomagali ločiti tanke slovenskih enot od tistih, ki so še vedno odgovarjali jugoslovanski armadi.
75