Kako je mogoče, da hrvaški časnik objavlja prisluhe iz Slovenije

Včeraj je hrvaški Večernji list objavil posnetke, na katerih naj bi bili telefonski pogovori med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolecem in slovensko zastopnico pred sodiščem Simono Drenik z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ). Sekolec naj bi o vseh zaupnih zadevah z arbitražnega sodišča v Haagu, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, obveščal Drenikovo. Če sta se res dogovarjala, je to nedopustno, pravi strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin.

Kako je mogoče, da bi se hrvaški časnik dokopal do posnetkov med uradnico ministrstva za zunanje zadeve in slovenskim članom arbitražnega sodišča?

Grošelj: Nič nenavadnega, da obveščevalne službe obveščajo medije Če so posnetki pristni, je šlo lahko za namerno posredovanje posnetkov medijem, kar je nekaj, kar obveščevalne službe počnejo, nam je povedal Klemen Grošelj, strokovnjak s področja obramboslovja in geopolitike.

Kot pravi, se zastavlja vprašanje, katera obveščevalna služba je te posnetke posredovala hrvaškim medijem. "Lahko je šlo za hrvaško, lahko slovensko, lahko pa tudi katero tujo obveščevalno službo oziroma zunanjega izvajalca, saj gre za mednarodno zadevo, ki jo verjetno spremljajo na širšem območju," pravi.

"Takšni prisluhi spadajo v obseg normalnega dela obveščevalnih služb" Kot dodaja Grošelj, tovrstni prisluhi spadajo v obseg normalnega dela obveščevalnih služb. "Vprašanje pa je, zakaj na ministrstvu za zunanje zadeve niso svojih predstavnikov in predstavnic obvestili, da do tega lahko pride. Če so tuje obveščevalne službe torej opravljale obveščevalno dejavnost, bi naše službe morale skrbeti za protiobveščevalno dejavnost, torej da poskrbijo za to, da tuje obveščevalne službe do teh podatkov ne pridejo," pravi Grošelj.

"Naše službe bi morale skrbeti za protiobveščevalno dejavnost" Kot pravi Grošelj, z vidika države takšno prisluškovanje ni sporno. "Vemo, da je prisluškovanje danes vsesplošno in predstavnica ministrstva za zunanje zadeve bi o tem morala biti obveščena. Pričakoval bi, da bodo naše službe torej poskrbele za protiobveščevalno dejavnost, kot tudi to, da so prisluškovale tudi naše obveščevalne službe," dodaja Grošelj.

"Ob tem sem nekoliko presenečen, da sta se Simona Drenik in Jernej Sekolec, kot kaže, pogovarjala po odprti liniji, ki ni bila kriptografirana, saj pri snemanju ni prišlo do popačenja zvoka," še pravi.

"Naši mački očitno ne lovijo miši" Grošelj ob tem opozarja, da v Sloveniji potrebujemo reformo varnostno-obveščevalnih sistemov. "Ni pomembno, kakšne barve je maček, temveč da lovi miši. In očitno naši mački niso dobri pri lovljenju določenih barv miši."

"Ali so prisluškovali tudi drugim arbitrom?" "Če se vzpostavi dvom o nepristanskosti arbitrarnega sodišča, je vprašanje, ali bosta po arbitraži obe strani odločitev sodišča sprejeli. Tu gre za dvom, ki je očitno utemeljen, pri tem pa se odpirajo še številna druga vprašanja. Na primer: ali to pomeni, da so hrvaške obveščevalne službe spremljale tudi ostale arbitre? Ali to pomeni, da obstajajo tudi podatki o tem, s kom je komuniciral predsednik sodišča, pa tudi predstavniki hrvaškega zunanjega ministrstva?" se sprašuje Grošelj.

Ornig: Na navadno linijo se lahko priklopi kdorkoli Če sta komunicirala neprevidno in uporabljala splošna komunikacijska sredstva, denimo navaden telefon, se jima je na linijo lahko priklopil kdorkoli, nam je povedal Dejan Ornig, študent Fakultete za varnostne vede, ki je javnosti postal znan, ko je razkril pomanjkljivosti komunikacijskega omrežja slovenske policije in vojske Tetra.

Malo težje pa je prisluškovanje v mobilnih in šifriranih omrežjih, pravi. "Za takšne prisluhe pa je potrebna ustrezna oprema. Brez nje se tega ne da početi, takšna oprema pa seveda ni dostopna na prostem trgu in to ponavadi počnejo obveščevalci."

Dejstvo je, da dandanes obveščevalne službe prisluškujejo ena drugi in zbirajo obvestila, je še pojasnil Ornig, dodal pa je, da ga skrbi, "da glede na to, koliko imamo skupnih ciljev, denimo boj proti terorizmu, ena prijateljska obveščevalna služba takole prisluškuje drugi".

Peinkiher: Panika hrvaške politike Objavljeni magnetogrami domnevnih posnetkov med slovenskim arbitražnim sodnikom in uslužbenko MZZ govorijo o paniki hrvaške politike zaradi pričakovane razsodbe v korist Slovenije, pravi Anton Peinkiher, nekdanji vodja obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo. "Vložki obeh držav so veliki in s tem tudi angažiranje vseh mogočih metod in sredstev – 'cilj upravičuje sredstvo'," pravi.

"Ni prvič, da Slovenija doživlja debakle" Kot pravi, ni prvič, da Slovenija na varnostnem področju doživlja debakle tudi na mednarodnem prizorišču.

"In to zaradi tega, ker 25 let slovenska politika najbolj občutljive funkcije v pomembnih državnih ustanovah privatizira, politizira in zlorablja na najslabši način. Račune pa zaradi tega ves čas plačuje država oziroma slovenski narod. Tako je tudi na področju varnostnih služb (civilne in vojaške), kjer na čelo teh služb postavljajo laike in nestrokovne podložnike strankarskih politikov ali japijevskih združb, ki niso sposobni najbolj osnovnih obveščevalnih in varnostnih nalog," dodaja.

"Slovenija ne zmore osnovne protiobveščevalne zaščite države" Kot pravi, ni toliko pomembno, ali so prisluhe izvajali tujci (Nemci, Američani) ali Hrvati sami, pomembno je to, da Slovenija ne zmore osnovne protiobveščevalne in s tem varnostne zaščite države in posameznih postopkov, ki so pomembni za državo, kot je ta v zvezi z arbitražnim sporazumom glede meddržavne meje.

"Čeprav se ve, da je danes tehnologija za prisluškovanje izjemno dostopna in tudi dokaj poceni, naša državna politika in strokovne službe niso opravili osnovne domače naloge. Direktor Sove je Zoran Klemenčič, ki ga je premier Miro Cerar na ta položaj pospremil z besedami: 'Ima vsa potrebna znanja in kompetence za opravljanje tega dela'."

"Če ne gre direktor Sove, mora iti Miro Cerar" A kot pravi Peinkiher, Klemenčič ne da nima vseh znanj in kompetenc za vodenje službe, nima niti osnovnih znanj – veščin za vodenje večjega števila ljudi niti kompetenc za delo na obveščevalnem ali varnostnem področju. "Klemenčič nima kaj početi na Sovi. Nič več. Če ne gre Klemenčič, mora pa iti s funkcije tisti, ki ga je tja postavil – Cerar."

"Slovenija nikakor ne sme legalizirati hrvaške zvijače" Kot še pravi, Slovenija nikakor ne sme legalizirati in s tem legitimirati hrvaške zvijače za razveljavitev arbitražne sodbe.

"Mora se aktivirati vse možnosti za zmanjšanje škode: ti posnetki niso verodostojni, niso legalni in s tem uporabni za nobeno sodišče ali kakšen drugi uraden postopek. Nobena stran v arbitrarnem postopku ne more uporabljati nedovoljenih sredstev in metod dela ter vršiti subverzivni pritisk na legalne organe. Moramo biti agresivni v tem, ne pa se braniti pred hrvaškimi obtožbami," še pravi Peinkiher.