Torek, 30. 7. 2019, 12.09
5 let, 3 mesece
Kaj se v Sloveniji bolj splača: delati ali biti na sociali?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
47
"Ljudje ugotavljajo, da ni velike razlike, če delaš ali pa si na socialni pomoči," pravi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. "Ni prav, da ima nekdo, ki občasno dela in prejema socialno pomoč, podobne prihodke kot nekdo, ki vsak dan dela polni delovni čas," pa opozarja ekonomist Bogomir Kovač.
Vlada je konec junija sprejela predlog novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim želi ukiniti dodatek za delovno aktivnost. Tega poleg denarne socialne pomoči, ki po lanskem dvigu znaša 393 evrov, dobivajo osebe, ki so delovno aktivne, na primer prostovoljci, volonterski pripravniki in osebe v programih zaposlitvene rehabilitacije ali usposabljanja na delu.
Ministrstvo: Razlike v prihodkih so premajhne
Dodatek za delovno aktivnost lahko, odvisno od števila opravljenih delovnih ur, znaša 51, 102 ali 200 evrov. V najboljšem primeru lahko tako posameznik skupaj s socialno pomočjo dobi skoraj 600 evrov. To je enako devetinosemdesetim odstotkom minimalne plače, ki znaša 667 evrov.
Razlika v prihodkih med nekom, ki prejema socialno pomoč in hkrati dodatek za delovno aktivnost, in nekom, ki dela za minimalno plačo, je tako po mnenju ministrstva za delo premajhna, zato upravičenci do socialne pomoči niso dovolj motivirani, da bi si poiskali zaposlitev.
– Število upravičencev do denarne socialne pomoči in dodatka za delovno aktivnost je bilo v maju 2019 10.589.
– Ocenjen prihranek v prihodnjem letu z ukinitvijo dodatka je 16,2 milijona evrov na ravni države in 270 tisoč evrov na ravni občin.
– V času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile, se povečuje število upravičencev do socialne pomoči, opozarja ministrstvo za delo. Teh je danes dobrih 92 tisoč, od aprila lani pa je število zraslo za okoli 14 tisoč.
"Ker se je socialna pomoč dvignila, je ukinitev dodatka za delovno aktivnost logičen ukrep," meni Janez Šušteršič.
Nekdanji minister: Ljudje v principu radi delajo
"Bojim se, da je ta ukrep nujno zlo. Ljudi je treba spodbujati k temu, da so aktivni, če so prejemniki socialne pomoči ali pa nadomestil. Imeli smo kar dober sistem, a z lanskimi zahtevami Levice se je ta socialna pomoč tako dvignila, da smo spet v situaciji, v kateri smo bili pred leti, ko ljudje ugotavljajo, da ni velike razlike, če delaš ali pa si na socialni pomoči," pravi ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in dodaja:
"Ljudje v principu radi delajo, a z delom so povezani tudi stroški, hkrati pa padeš tudi iz številnih cenzusov. Ta razlika mora biti in je tudi nekaj časa bila, ker se je dvignila minimalna plača, socialne pomoči pa ne, zato se je dalo ljudi nagrajevati za aktivnost. Ker se je socialna pomoč dvignila, je ukinitev dodatka za delovno aktivnost logičen ukrep."
"Ta denar treba nekje prihraniti"
Opozoril je še, da povišana socialna pomoč več stane, zato mora država ta denar na drugi strani nekje prihraniti, in očitno se je ministrstvo odločilo, da bo to storilo z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost. "Se mi pa zdi bolje, da socialne pomoči ne bi tako povišali in bi vzpodbude, kot je dodatek za delovno aktivnost, ostale," je sklenil.
"Preveč ljudi prejema prihodke, ki so na ravni skupnega seštevka socialnih transferjev in minimalne plače," pravi Bogomir Kovač.
Kovač: Ta ukrep ne bo rešil ničesar
Ekonomist Bogomir Kovač medtem poudarja, da država z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost ne bo rešila ničesar, saj ukrep ne bo imel želenih učinkov. Prepričan je namreč, da bi ukrep moral razlikovati med različnimi skupinami ljudi.
"Če bi bil ta ukrep usmerjen v mlajše prejemnike socialne pomoči, bi lahko bil ustrezen, saj bi jih motiviral, da bi bili bolj aktivni pri iskanju zaposlitve. Pri starejših, za katere je zaželeno, da so poleg prejemanja socialne pomoči še aktivni, pa je smiselno, da se ohranijo vzpodbude, kot je dodatek za delovno aktivnost," je izpostavil.
"Ukinitev dodatka bo prizadela revnejše posameznike"
Prepričan je, da bo ukinitev dodatka za delovno aktivnost zagotovo prizadela revnejše posameznike, a se hkrati strinja, da preveč ljudi prejema prihodke, ki so na ravni skupnega seštevka socialnih transferjev in minimalne plače.
"Ni prav, da ima nekdo, ki občasno dela in prejema socialno pomoč, podobne prihodke kot nekdo, ki vsak dan dela polni delovni čas. To ločnico bi morala država potegniti. Če je ne more pri plačah, potem velja premisliti, kako diferencirati določene skupine, da bi te ljudi aktivirali in spodbudili k zaposlovanju." je pojasnil.
47