Petek, 11. 7. 2014, 12.57
8 let, 10 mesecev
Kaj se obeta javnemu sektorju po volitvah?
V predvolilnem obdobju so stranke z izbranimi besedami govorile o javnem sektorju, svoja stališča do tega, kakšne posege ta potrebuje, pa so številne tudi zelo omilile.
Strankam, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, smo poslali več vprašanj, ki zadevajo javni sektor. Odgovorila nam je večina, odziva nismo prejeli od Stranke Mira Cerarja, Verjamem, Zelenih, Piratske stranke, DeSUS in Humane Slovenije.
Vse stranke bolj ali manj napovedujejo, da bi bil javni sektor pod njihovim vodstvom bolj učinkovit, a povsem konkretnih ukrepov ne navedejo.
Napovedim je v kampanji sledila le Slovenska ljudska stranka, ki bi v srednjeročnem obdobju znižal maso za plače za 10 odstotkov.
Enako stališče imajo v Državljanski listi, v Zavezništvu Alenke Bratušek pa bi nadaljevali z mehkim odpuščanjem in zmanjševanjem števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni. V Pozitivni Sloveniji menijo, da je zdravstvo del javnega sektorja, ki trenutno najbolj potrebuje sistemske spremembe. Nujno je urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ločitev javnega in zasebnega, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in popoldansko delo zdravnikov.
V Liberalno gospodarski stranki menijo, da je razmerje med celotnim številom zaposlenih v javnem sektorju in številom zaposlenih v realnem sektorju pri tako nizki produktivnosti, kot jo dosega slovensko gospodarstvo, popolnoma nevzdržno, konkretnih ukrepov pa ne ponudijo.
V Združeni levici menijo, da so težave javnega sektorja v veliki meri rešljive s povečanjem sredstev zanj oziroma preprosto z vrnitvijo financiranja na raven pred rezi, denimo za visoko šolstvo, ter z jasno delitvijo javnega in zasebnega sektorja.
V ZaAB bi sedanji plačljiv študij primerneje uredili in razumno omejili. Kako, ne navajajo. V NSi se zavzemajo za brezplačen študij v okviru predvidenih rokov, kdor pa študija ne dokonča v predvidenih rokih, si mora dodatna leta študija plačati sam.
Enakega mnenja so v SNS, v DL pa bi uredili sistem tako, da je vsakomur na voljo le en brezplačen študijski program, če pa si po prvem letniku premisli, mora prvi letnik po drugem programu plačati, nadaljnje letnike pa ima znova brezplačne.