Kaj se obeta javnemu sektorju po volitvah?

V predvolilnem obdobju so stranke z izbranimi besedami govorile o javnem sektorju, svoja stališča do tega, kakšne posege ta potrebuje, pa so številne tudi zelo omilile.

Strankam, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, smo poslali več vprašanj, ki zadevajo javni sektor. Odgovorila nam je večina, odziva nismo prejeli od Stranke Mira Cerarja, Verjamem, Zelenih, Piratske stranke, DeSUS in Humane Slovenije.

Le SLS napoveduje manj denarja za plače Če so številni politiki še pred meseci govorili, da je treba nujno zmanjšati število zaposlenih in maso plač v javni upravi, te napovedi, z izjemo SLS, v odgovorih na vprašaje, kaj programu izrecno ni napovedal nihče.

Vse stranke bolj ali manj napovedujejo, da bi bil javni sektor pod njihovim vodstvom bolj učinkovit, a povsem konkretnih ukrepov ne navedejo.

Napovedim je v kampanji sledila le Slovenska ljudska stranka, ki bi v srednjeročnem obdobju znižal maso za plače za 10 odstotkov.

Kdo ne govori o nižanju plač, kdo bi združeval in kdo odpuščal na mehak način V SDS o nižanju plač konkretno ne govorijo, bi pa sektorje, agencije in službe, ki se podvajajo ali pa v trenutno zaostrenih okoliščinah niso nujno potrebne za vzdržno funkcioniranje države, bomo ukinili ali preoblikovali.

Enako stališče imajo v Državljanski listi, v Zavezništvu Alenke Bratušek pa bi nadaljevali z mehkim odpuščanjem in zmanjševanjem števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni. V Pozitivni Sloveniji menijo, da je zdravstvo del javnega sektorja, ki trenutno najbolj potrebuje sistemske spremembe. Nujno je urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ločitev javnega in zasebnega, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in popoldansko delo zdravnikov.

Večji vpliv na variabilni del plače, uvedba osebne in odškodninske odgovornosti V SD bi kakovosti dela namenili večji vpliv pri variabilnem delu plače. V NSi pa bi uvedli petletni moratorij zaposlovanja, pri čemer se nadomestna delovna mesta poiščejo znotraj rezerv v javni upravi, uvedli pa bi tudi koncept osebne in odškodninske odgovornosti javnih uslužbencev za škodo.

V Liberalno gospodarski stranki menijo, da je razmerje med celotnim številom zaposlenih v javnem sektorju in številom zaposlenih v realnem sektorju pri tako nizki produktivnosti, kot jo dosega slovensko gospodarstvo, popolnoma nevzdržno, konkretnih ukrepov pa ne ponudijo.

V Združeni levici menijo, da so težave javnega sektorja v veliki meri rešljive s povečanjem sredstev zanj oziroma preprosto z vrnitvijo financiranja na raven pred rezi, denimo za visoko šolstvo, ter z jasno delitvijo javnega in zasebnega sektorja.

Šolstvo bo ostalo brezplačno Domala vse stranke v predvolilnem obdobju zagovarjajo stališče, da izobraževalni sistem ostane brezplačen. V SD-ju se zavzemajo, da ima vsak državljan enkrat v življenju pravico do študija na prvi in drugi stopnji brez šolnine. Tudi zaposleni, ki te pravice še niso izkoristili.

V ZaAB bi sedanji plačljiv študij primerneje uredili in razumno omejili. Kako, ne navajajo. V NSi se zavzemajo za brezplačen študij v okviru predvidenih rokov, kdor pa študija ne dokonča v predvidenih rokih, si mora dodatna leta študija plačati sam.

Enakega mnenja so v SNS, v DL pa bi uredili sistem tako, da je vsakomur na voljo le en brezplačen študijski program, če pa si po prvem letniku premisli, mora prvi letnik po drugem programu plačati, nadaljnje letnike pa ima znova brezplačne.