Torek, 13. 2. 2024, 7.32
2 meseca, 2 tedna
Kaj nova izmera pove o ceni stavbe na Litijski?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,59
Glede na najnovejše podatke geodeta, po katerih je stavba na Litijski cesti dobrih tisoč kvadratov večja, je država Sebastjanu Vežnaverju plačala 1230 evrov na kvadratni meter. Kako drag ali poceni je bil ta nakup v primerjavi s cenami poslovnih nepremičnin na trgu?
Površina sodne stavbe na Litijski cesti, katere nakup zadnje tedne odmeva v javnosti, znaša 6258,3 kvadratnega metra, izhaja iz izvedenskega mnenja geodeta Branka Kovača, ki so ga naročili na državnem odvetništvu. To je za več kot tisoč kvadratnih metrov več kot v pogodbi, ki jo je ministrstvo za pravosodje sklenilo s Sebastjanom Vežnaverjem. Gre za odprte terase, balkone in lože, ki jih podjetje Harco, ki je meritev opravilo za Vežnaverja, ni upoštevalo.
• poslovni prostor: 2945,8 m2
• prostor za množično uporabo: 599,4 m2
• proizvodni in skladiščni prostor: 315,1 m2
• odprta terasa, balkon, loža: 1009,9 m2
• skupni komunikacijski prostor: 745,1 m2
• tehnični prostor: 161,0 m2
• skupne sanitarije: 152,8 m2
• prostor z omejeno uporabo: 151,7 m2
• nedokončan prostor: 177,5 m2
SKUPNA POVRŠINA STAVBE: 6258,3 m2
Neto tlorisna velikost po kupoprodajni pogodbi je bila 5124 kvadratnih metrov, podjetje Sebastjana Vežnaverja pa je zanjo iztržilo 7,7 milijona evrov, torej okoli 1500 evrov na kvadratni meter oziroma 1144 evrov za kvadratni meter po plačilu davka na promet in plačilu DDV.
Glede na najnovejše podatke geodeta, po katerih je stavba dobrih tisoč kvadratov večja, je država Vežnaverju plačala 1230 evrov na kvadratni meter. Kot je Vežnaver povedal za Delo, bo po plačilu davkov tako iztržil 927 evrov na kvadratni meter.
Ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan smo prosili za pojasnilo, kako komentira novo izmero in ali še vedno stoji za svojimi preteklimi izjavami glede nakupa nepremičnine. Z ministrstva so nam sporočili, da je ministrica danes odsotna, zato njenih odgovorov ne morejo zagotoviti.
Kakšne so cene poslovnih nepremičnin na trgu?
Kako drag ali poceni je torej bil glede na najnovejše podatke nakup stavbe na Litijski cesti v primerjavi s cenami na trgu? Kot je razvidno iz Poročila o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin za obdobje 2020–22, ki ga je pripravila Geodetska uprava Slovenije, je bila v letu 2022, torej v letu pred nakupom stavbe na Litijski cesti, mediana prodajne cene pisarniških prostorov v Sloveniji 1044 evrov na kvadratni meter. V Ljubljani je bila mediana 1671 evrov na kvadratni meter, kar je okoli 4440 evrov več, kot je stal nakup stavbe na Litijski cesti.
Najvišje cene so sicer pričakovano v središču mesta Ljubljana, kjer mediana ob sicer majhni velikosti vzorca znaša 2460 evrov na kvadratni meter, piše v poročilu.
Poročilo izpostavlja tudi močan porast prodajnih cen pisarn, ki so letu 2022 v Sloveniji zrasle za 13,4 odstotka. Zaradi visoke inflacije je pričakovati, da se bodo cene pisarniških prostorov še naprej višale, piše v poročilu. Najemnine se namreč praviloma usklajujejo z inflacijo, višina najemnin pa neposredno vpliva na vrednost oziroma prodajne cene nepremičnin.
Foto: Poročilo o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin za obdobje 2020–22
Statistični urad: Cene poslovnih nepremičnin rastejo
Tudi po podatkih statističnega urada so cene poslovnih nepremičnin lani krepko zrasle. Po zadnjih podatkih so se v lanskem tretjem četrtletju tako cene poslovnih nepremičnin zvišale za 7,2 odstotka. S tem se je nadaljevalo triletno obdobje nenehne rasti cen. Cene poslovnih nepremičnin so se na letni ravni dvignile še dvanajsto zaporedno četrtletje (za 9,3 odstotka), predvsem zaradi rasti cen trgovskih in storitvenih lokalov (podražili so se za 16,2 odstotka), medtem ko so bile cene pisarn višje za 6 odstotkov.
Zakaj so opravili novo izmero?
Kot je znano, je za ponovno izmero sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani geodeta najelo državno odvetništvo kot zastopnik ministrstva za pravosodje. Po nakupu nepremičnine za potrebe sodstva se je namreč izkazalo, da je med površino prostorov iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenila Vežnaver in pravosodno ministrstvo, ter površino stavbe iz podatkov geodetske uprave razlika.
Ministrstvo je zato sredi januarja s prodajalcem sklenilo aneks k prodajni pogodbi. Z njim so se dogovorili, da bo ministrstvo pridobilo novo izmero s pomočjo geodetskega podjetja, ki ga bo izbralo, storitev pa bo plačal prodajalec, torej Vežnaver, ki se je tudi zavezal, da bo, če bo izmera nepremičnine odstopala od pogodbeno dogovorjene navzdol, za manjkajočo površino znižana tudi kupnina, če bo površina večja, pa doplačila ne bo.
