SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj je Trumpova administracija sporočila Karlu Erjavcu o meji #video

10

termometer

Donald Trump
Foto: Reuters

V dogajanje, povezano s sodbo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, so se očitno tudi uradno začele vpletati Združene države Amerike (ZDA).

Na ministrstvu za zunanje zadeve so za Siol.net potrdili, da je minister Karl Erjavec sredi oktobra prejel pismo ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki je bilo posvečeno mejnemu vprašanju med Slovenijo in Hrvaško.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je sekretar Tillerson v pismu:

  • Rex Tillerson, ameriški državni sekretar Rex Tillerson, ameriški državni sekretar Foto: Reuters ponovil znana ameriška stališča o tem vprašanju, "med drugim, da bodo ZDA podprle vsako rešitev za določitev meje na kopnem in morju, ki jo bosta Slovenija in Hrvaška dosegli sporazumno",
  • poudaril, da se ZDA pri tem ne bodo postavljale na eno ali drugo stran, saj da sta obe državi ameriški zaveznici v Natu, in 
  • izrazil pričakovanje, da "se bosta obe strani vzdrževali provokativnih dejanj in konfrontacij, tudi v Piranskem zalivu, saj to ne vpliva le na slovensko-hrvaške dvostranske odnose, ampak tudi na regionalno stabilnost".

Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani pa so potrdili, da "so ZDA v rednih diplomatskih stikih s slovensko vlado na področjih vzajemnega interesa".

[video: 66003 / ]

Video: Planet TV


Ozadje Tillersonovega pisma

Toda pismo, ki ga je v Ljubljano poslal Tillerson, je težko mogoče uvrstiti med "redne diplomatske stike" med državama – tako zaradi datuma kot zaradi vsebine.

Andrej Plenković, Miro Cerar Foto: STA Zagotovo ni naključje, da je Erjavec pismo prejel prejšnji mesec, in to po tem, ko je predsednik vlade Miro Cerar konec septembra odpovedal prihod na srečanje s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem v Zagrebu.

Spomnimo, Cerar je to storil zaradi Plenkovićevega nastopa pred generalno skupščino Organizacije združenih narodov (OZN), v katerem je hrvaški premier arbitražo označil za primer spodkopavanja mednarodnega prava. 

Izmenjava pisem – srečanja (še) ne bo 

Že takrat je postalo jasno, da se uradni Zagreb s Slovenijo ni pripravljen pogovarjati o načinu uveljavitve sodbe arbitražnega sodišča o meji, ampak o reševanju vseh odprtih vprašanj. Prav v tem se je skrival tudi končni cilj hrvaške taktike – da bi arbitražna sodba v "dvostranskih pogovorih" razvodenela, tako pa bi jo začela dojemati tudi mednarodna skupnost. 

Predsednika obeh vlad se od takrat pogovarjata le še prek pisem. Cerar je tako sredi oktobra v Zagreb pisal z "željo, da obe strani nadaljujeta dialog o uresničitve arbitražne sodbe".

arbitraža Plenković pa mu je odgovoril s pismom, ki ga je Cerar označil za "sprenevedanje". Očital mu je, da se hrvaški premier sploh ni odzval na predlog za ustanovitev skupne komisije, ki bi reševala konkretna vprašanja, povezana z razsodbo. 

Še pred tem sta Cerar in Erjavec pri arbitraži dobila podporo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, minuli mesec pa je vlada pripravila tudi predlog sprememb zakonodaje, s katero bo Slovenija izid arbitraže vnesla v svoj pravni red. Devetindvajsetega decembra se sicer izteče polletni rok za uveljavitev arbitražne sodbe. Dogovora o morebitnem novem srečanju Cerar-Plenković v Zagrebu še ni. 

Ameriška retorika postaja enaka hrvaški

A Plenkoviću so na pomoč pri prepričevanju Cerarja očitno priskočili v Washingtonu. Čeprav je Tillerson izrecno poudaril, da "se ZDA ne bodo postavljale na eno ali drugo stran", njegovo pismo v podtonu prinaša več sporočil. 

Ne le, da v ničemer ne omenja ne arbitražnega sporazuma ne pomena spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča, kar je stališče, pri katerem Slovenijo podpirajo tako Evropska komisija kot vse največje članice z izjemo Poljske in deloma Italije. Tillerson celo izrecno poudari: 

  • da bodo Američani podprli vsako rešitev za določitev meje na kopnem in morju, ki jo bosta Slovenija in Hrvaška dosegli sporazumno, 
  • in da morata obe strani delati "skupaj in hitro v smeri rešitve".

Gre za retoriko, ki je v pomembni meri enaka retoriki hrvaške diplomacije. 

Ne duha ne sluha o spoštovanju arbitražne sodbe

Zagotovo se Tillersonovo pisanje ni "izgubilo v prevodu". 

Tudi na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani, ki smo ga včeraj zaprosili za komentar Tillersonovega pisma, namreč v odgovoru niso navedli, da bi morali obe strani spoštovati arbitražno sodbo. Ravno nasprotno, poudarili so, da "morata vladi obeh držav, članic EU in Nata, rešiti vprašanje", ki ga označujejo kot "dvostransko" (!).

Državni sekretar Iztok Mirošič je Tillersonu izročil pismo, ki ga je napisal Erjavec in v katerem je ZDA pozval, naj odločneje stopijo na stran mednarodnega prava. Državni sekretar Iztok Mirošič je Tillersonu izročil pismo, ki ga je napisal Erjavec in v katerem je ZDA pozval, naj odločneje stopijo na stran mednarodnega prava. Foto: STA "Prepričani smo, da jima bo to uspelo. Pozivamo obe strani, naj se trudita za hitro rešitev vprašanja," so dodali. 

Gre za uradno stališče ZDA že od konca junija, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo sodbo o meji. Prav zaradi tega je minister Erjavec že v začetku julija pisal pismo, v katerem je ZDA pozval, naj odločneje stopijo na stran mednarodnega prava – tudi s pozivom k spoštovanju arbitražne sodbe. Tillersonu ga je v Varšavi izročil državni sekretar Iztok Mirošič.

Ministrstvo: Ameriški strani bomo še naprej pojasnjevali …

"Pismo ameriškega vodje diplomacije razumemo tudi kot odziv na pismo slovenskega zunanjega ministra," so poudarili na ministrstvu. 

V ZDA sicer pričakujejo, da se bosta obe strani vzdrževali provokativnih dejanj in konfrontacij, tudi v Piranskem zalivu, saj to ne vpliva le na slovensko-hrvaške dvostranske odnose, ampak tudi na regionalno stabilnost. 

Na ministrstvu pa odgovarjajo, da bodo "ameriški strani še naprej in na vseh ravneh pojasnjevali slovenska stališča glede pomena spoštovanja zavezujoče arbitražne razsodbe, ki je prav tako kot odsotnost vseh incidentov izjemnega pomena za stabilnost vse regije Zahodnega Balkana".

ZDA – zadnje upanje Hrvaške 

Gre za nov dokaz, da se je Hrvaška, ki pri vprašanju arbitraže v EU trenutno nima zaveznikov (edina izjema je Poljska, ki trenutno sama bije vojno z Brusljem zaradi poseganja vlade v sodno vejo oblasti), v iskanju podpore intenzivno obrača k ZDA. 

Že pred časom smo poročali o velikih strateških premikih Hrvaške v ameriški objem.

  1. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović se je na vrhu v Varšavi ločeno sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović se je na vrhu v Varšavi ločeno sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Foto: Reuters Portal Balkan Insight je razkril, da Pentagon letališče na Krku uporablja za izvoz orožja v Sirijo. Spomnimo, že pred leti so ga ZDA prek Hrvaške dobavljale na Bližnji vzhod.
  2. Na nedavnem glasovanju v OZN je bila Hrvaška ena od štirih članic EU (ob Bolgariji, Madžarski in Litvi), ki so stopile na stran ZDA in Velike Britanije pri glasovanju o statusu otočja Diego Garcia v Indijskem oceanu, ki ga želi sosednji Mauricius izpodbijati na sodišču v Haagu. Slovenija se je pri glasovanju vzdržala.
  3. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je največja podpornica pobude Baltik-Jadran-Črno morje, tesnejšega povezovanja držav na tem območju, v katerem ZDA vidijo nekakšen obrambni blok pred Rusijo. Na vrhu v Varšavi se je ločeno sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
  4. Julija je obrambni minister Damir Krstičević po obisku v ZDA potrdil, da bo Hrvaška kupila novo eskadriljo letal. Že lani je Hrvaška v ZDA kupila nove vojaške helikopterje. Konec oktobra, le nekaj dni po Tillersonovem pismu, je Krstićević razkril, da se z Američani dogovarja o nakupu še dveh helikopterjev black hawk.
  5. Plenković, velik zagovornik evroatlantske osi in vloge ZDA v njej, se je v začetku avgusta v Črni gori sestal z ameriškim podpredsednikom Michaelom Penceem, s katerim sta govorila o odnosih med državama. 

Eni bi podprli Hrvaško, drugi Srbijo

Medtem ko želi Hrvaška, ki tudi v očeh številnih evropskih medijev velja za razočaranje, svoj položaj v razmerju do ZDA krepiti s podobo njenega daleč največjega zaveznika na Balkanu, nekateri v ZDA menijo drugače. 

Zagotovo ni naključje, da je Karel Erjavec pismo prejel po tem, ko je predsednik vlade Miro Cerar konec septembra odpovedal prihod na srečanje s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem v Zagrebu. Zagotovo ni naključje, da je Karel Erjavec pismo prejel po tem, ko je predsednik vlade Miro Cerar konec septembra odpovedal prihod na srečanje s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem v Zagrebu. Foto: Planet TV Štirinajst članov ameriškega Kongresa (Teksas, Misuri, Ohio, Kalifornija, New York, Pensilvanija, Florida …) je minuli mesec Tillersonu poslalo poziv, naj Srbija in okoliške države znova preidejo v fokus ameriške zunanje politike, hkrati pa naj pri tem odločno podprejo Srbijo. 

Oboji bi lahko imeli pri tem težave. Opazovalci že več let namreč ugotavljajo, da so v Washingtonu izgubili zanimanje za območje Balkana, to pa se bo težko spremenilo tudi pod administracijo Donalda Trumpa.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 188
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin