Kaj bi lahko preprečilo požare v planinskih postojankah?

Planinske koče in drugi objekti v gorah so namreč specifični iz dveh razlogov. "Ker so večji del sezone nezasedeni, kar pomeni, da tam ni ljudi. Če zagori, ni človeškega dejavnika, ki bi poskušal pogasiti požar v začetni fazi. Druga težava pa je, da za gasilce, tudi če so o požaru obveščeni, traja precej dolgo, da objekt dosežejo. Običajno gre namreč za objekte, ki ležijo na težje dostopnih območjih, vprašanje je tudi, koliko gasilnih sredstev sploh je na območju. Skratka, tudi če se ugotovi, da je zagorelo, je vprašanje, kaj gasilci sploh lahko rešijo, saj običajno potrebujejo kar nekaj časa, da sploh pridejo do objekta," opozarja Dejan Jurkovič, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije.

Foto: Bojan Puhek

Naslednja posebnost planinskih objektov je, da so večinoma leseni, kar pomeni, da so iz lahko gorljivega materiala, in ko zagori, se ogenj sorazmerno zelo hitro širi. "Če dodamo še težji dostop gasilcev do požara, je to formula, ki jo je težko rešiti," se zaveda Jurkovič.

Galerija s pogorišča Doma na Osankarici (foto: Bojan Puhek)

Rešitev je v preventivi

Sam vidi rešitev v preventivni dejavnosti. "Storiti je treba vse, da objekt sploh nikoli ne zagori. To pomeni, da se redno pregleduje in po potrebi obnavlja električno napeljavo, smotrno je tudi, da se v primeru, ko je objekt prazen, vedno izklopi glavno stikalo in s tem izklopi vso elektriko iz sistema, s čimer bomo zmanjšali možnost nastanka požara kot posledice napake na električni napeljavi.

Pomembno je tudi, da poskrbimo, da so dimniki in gorilne naprave brezhibni, da so vsi aparati v notranjosti objekta brezhibni, s čimer zmanjšamo možnost nastanka požara v primeru, ko je nekdo v objektu in ga uporablja. Bodimo pozorni na to, da pri pečeh in dimnikih nimamo kakih gorljivih snovi, da so evakuacijske poti proste. Gre torej za enake preventivne ukrepe kot v domačem okolju."

Foto: Bojan Puhek

Kaj pa, ko je objekt prazen? Vsi požari v zadnjih letih v gorah so se zgodili zunaj sezone. Mozirska koča je pogorela februarja, Kocbekov dom oktobra, Frischaufov pa novembra.

"Takrat so najbolj učinkovite avtomatske gasilne naprave. Gre za plinske ali vodne gasilske naprave, ki se samodejno aktivirajo in v primeru požara same začnejo gasiti," našteva Jurkovič, medtem ko sami javljalniki požara v tem primeru ne bi veliko koristili, saj so, kot že rečeno, koče običajno toliko oddaljene in težko dostopne, da jih je zelo težko hitro doseči.

"Javljalniki požara so zelo učinkoviti v primeru, ko so v objektu ljudje in so na požar opozorjeni, da se lahko pravočasno lotijo gašenja ali se umaknejo, če pa tam ni ljudi, ne bo kaj veliko pomagal."

Objekte v slovenskih gorah je po Jurkovičevem mnenju treba nadgraditi. "Stroški sicer so, a so precej nižji, kot so pri obnovi vse koče. Za aktivni gasilni sistem je treba odšteti nekaj tisoč evrov."

Zavarovalnica Triglav in Planinska zveza Slovenije sta lani med 52 planinskih koč razdelili 152 protipožarnih ampul. Foto: Ana Kovač

Ena od rešitev za gašenje začetnega požara so tudi protipožarne ampule – PZS je lani v sodelovanju z zavarovalnico Triglav z njimi opremila 52 planinskih koč, med katere je razdelila 152 takšnih ampul – a so učinkovite predvsem v primeru, ko zagori v neposredni bližini te ampule kot pa širše.

Planinska zveza Slovenije: Glede na lokacijo in dostopnost nobena koča ni imuna na požar

Problematike se dobro zavedajo tudi na Planinski zvezi Slovenije, kjer se zavedajo, da glede na lokacijo in dostopnost, nobena koča ni povsem varna pred požarom.

"Že v urbanih središčih ni mogoče zagotoviti absolutne varnosti pred požarom, v  odmaknjenih predelih pa je to še toliko težje. V preteklih letih smo že veliko naredili na preventivnih akcijah, a tovrstno delo nikoli ni dokončano. Glede na pogostost požarov v zadnjih letih temu področju dodajamo še dodatno težo, od ozaveščanja, do nameščanja preventivne opreme in novih tehnologij, ki prispevajo delček k večji varnosti," so sporočili s PZS.

Odzivi na družbenih omrežjih: gre za serijskega požigalca?

Ob sinočnji objavi informacije o požaru v Domu na Osankarici so se na družbenih omrežjih spet pojavila številna ugibanja, tako kot v primeru prejšnjih požarov v planinskih objektih. Številni požare v planinskih postojankah pripisujejo požigalcu, peščica razlog zanje vidijo v zavarovalni vsoti.

Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Foto: Ana Kovač Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, obe domnevi ostro zavrača.

"Najprej bi morali sploh vedeti, kaj je vzrok za te požare. Za nekatere vemo, za druge ne. Če bi bil razlog v dotrajanih električnih inštalacijah bi vedeli, da se moramo lotiti obnove teh, ker pa odgovora nimamo, je težko karkoli reči.

Če bi razmišljal o najbolj pesimistični varianti, torej požigalcu, potem sploh ne vem, kaj je mogoče storiti. Morda bi se dalo kaj urediti z varnostnimi kamerami, s katerimi bi morda lahko odkrili storilca, če ta obstaja, se pa pri tem pojavi vprašanje, ali je povsod sploh mogoč prenos signala, kako je sploh z oskrbo z elektriko in podobno.

Verjetno bo treba precej več storiti na področju usposabljanja ljudi in opremljenosti, a če ni nikogar v koči, ti usposobljenost in gasilniki ne bodo veliko pomagali," pravi Eržen.

"Kar pa zadeva opazke o zavarovalnicah, ne upam niti pomisliti, da bi kdo nalašč požgal kočo, saj z zavarovalnino nikakor ne bo dobil nazaj tega, kar je v kočo vložil. Takih razmišljanj v planinskih vrstah nikoli nisem slišal in sem prepričan, da jih ni."