Nedelja, 8. 9. 2013, 12.02
6 let, 2 meseca
Jože Dežman: Strategija spravnega obeliska je preživeta
S tem se po njegovem mnenju sporoča, da gradimo spomenik in ne pokopavamo mrtvih. Vlada je namreč med razvojne programe za obdobje 2013-2016 uvrstila med drugim tudi postavitev spomenika vsem žrtvam vojn na območju Slovenije ter ureditev dveh jaškov v rovu sv. Barbare v Hudi Jami.
Po drugi strani pa bi 700.000 evrov skoraj zadostovalo za ureditev grobišča v Hudi Jami - blizu prekopa žrtev in možnega vstopa javnosti v jamo, ocenjuje Dežman. Ureditev Hude Jame je sicer odvisna od razpisov, predvsem pa strokovnih služb, ki bodo določile profil projekta.
Po mnenju Dežmana je nemogoče, da se na račun spomenika preprečuje urejanje grobišč. Prepričan je, da gre pri tem "za politično izogibanje odgovornosti za urejanje prikritih morišč in grobišč". Zanj je strategija spravnega obeliska, kot je dejal, preživeta. Kot grenko izkušnjo s spomeniki je omenil tistega v Kočevskem rogu, ki je postavljen tam, kjer niso bili ubiti Slovenci, ampak Srbi in Hrvati. Spomnil je na še nedokončan spomenik na Teharjih. "Smola slovenske politike je, da ne znamo nič do konca narediti," meni Dežman.
Kot pravi, je to problem tudi partizanskih grobov. Od vseh partizanskih grobišč jih niti sto ni vnešenih v register vojnih grobišč. Tudi to po njegovem mnenju kaže "zelo klavrno podobo partizanske veteranske organizacije".
To vključuje pripravo projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, ureditev spominskega območja in muzeja za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev, je pojasnil Dežman.
Naslednje naloge komisije pa so ureditev registra vojnih grobišč, nadaljevanje topografskih in arheoloških raziskav vojnih grobišč.