Četrtek, 18. 4. 2019, 13.01
5 let, 7 mesecev
Je sodnica pritiskala na sodnika Radonjića? Njun šef še preverja. #video
Sodnik Zvjezdan Radonjić je v torkovem izreku oprostilne sodbe Milku Noviću omenil domnevne pritiske s strani kolegice sodnice. V včerajšnjih odzivih pa prvi mož sodišča Marjan Pogačnik sodniških pritiskov ni omenjal, Radonjić dogajanja ne komentira več. Si je sodnik premislil ali so ga morda poskušali utišati? Na sodišču so nam na vprašanje, kako je sodnik šefu pojasnil to izjavo o sodnici, zdaj odgovorili: "Te navedbe so še predmet nadaljnjega preverjanja."
Po torkovih izjavah sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je Milka Noviča oprostil obtožb umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, obenem pa opozoril na pritiske nanj, vodstvo sodišča umirja strasti.
Njegov nadrejeni, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, je v prvem odzivu včeraj popoldne dejal, da je vsako izjavo o pritiskih na sodnike treba jemati zelo resno, da pa bo navedbe preveril pri samem sodniku. Te je, kot je zvečer povedal v Odmevih na TV Slovenija, dobil že včeraj, odgovori pa ga pomirjajo.
"Po prejemu njegovih (Radonjićevih, op. a.) odgovorov sem zaskrbljen bistveno manj in ocenjujem, da stvar ni dramatična, tako kot je bila javnosti predvsem včeraj predstavljena.”
Sodnik naj bi Pogačniku pojasnil, da je kot pritisk dojemal zahteve tožilstva po njegovi izločitvi ter kazensko ovadbo odvetnika žene umrlega (več o tem v nadaljevanju). Na izrecno vprašanje voditelja Odmevov Igorja E. Berganta, kaj je z izjavami o domnevnih pritiskih z "vrha pravosodja", je odgovoril, da naj bi s tem imel v mislih šefa specializiranega tožilstva Harija Furlana.
Podobno so na sodišču, ki ga vodi Pogačnik, zapisali tudi v pisnem odgovoru na našo prošnjo za komentar sodnikovih navedb. Prosili smo jih tudi, da nam pošljejo celotno vsebino Radonjićevih pojasnil. Tu omenimo še, da mora Pogačnik o njihovi vsebini poročati predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču. Iz Florjančičevega urada so za STA sporočili, da pojasnil do 13. ure danes niso prejeli.
Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik umirja strasti po torkovem izreku sodbe Milku Noviču.
Tožilski pritiski nekako razumljivi, pa sodniški?
Zanimivo pa je, da je Radonjić v torek omenil tudi, da naj bi do njega neprestano hodila kolegica sodnica, ki naj bi ga spraševala, ali bo Noviča oprostil, ter mu prenašala nasvete "vrha sodstva", da naj se "pravilno odloči".
Da stranke v postopkih (to so tožilec in zagovornik obtoženih ter oškodovanih) uporabljajo različne postopkovne prijeme, ni nekaj nenavadnega, to se v sodnih postopkih pogosto dogaja. Bolj skrb vzbujajoče bi bilo, če bi se sodniki in vrh pravosodja res zanimali ali celo poskušali vplivati na to, kakšna bo odločitev sodnika.
Za pojasnila izjave v izreku sodbe o potezah sodnice, ki je očitno v pojasnilih Pogačniku ni več omenil, smo prosili Radonjića, ki pa nam je prek elektronske pošte odgovoril, da samega dogajanja ne sme komentirati. "Zakon o sodniški službi sodnikom brani vsako komentiranje zadev, ki še niso pravnomočno končane, vzeto v najširšem smislu," je sporočil sodnik.
Na naše vprašanje, kako je Radonjić pojasnil svoje izjave o domnevnih pritiskih sodnice, so nam iz Pogačnikovega urada odgovorili, da "so te navedbe še predmet nadaljnjega preverjanja". Ob tem so ponovili, da "navedbe o pritiskih s strani sodnika sicer niso takšne narave, da bi predstavljale nedovoljene pritiske".
Pojasnila v zvezi z izjavami sodnika Radonjića je zahteval tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Danes do 13. ure jih po poročanju STA še ni prejel.
"Ni vsako ravnanje stranke že nedovoljen pritisk"
Kot je sodnik pojasnil nadrejenemu, je torej z navedbami o pritiskih meril na postopkovne poteze tožilstva. To je januarja, mesec po začetku ponovljenega sojenja Noviču, sprva zahtevalo Radonjićevo izločitev, kasneje pa z dopisom, pod katerega se je podpisal Furlan, opozorilo na njegovo domnevno pristransko sojenje.
A predsednik sodišča Pogačnik je zahtevo za izločitev zavrnil, do drugega dopisa tožilstva pa se do zdaj ni opredelil. Je pa Furlanov dokument marca odstopil etični komisiji sodnega sveta, ki lahko presoja ravnanje sodnikov v posamezni zadevi. Poudaril je, da konkretni sodnik po njegovih informacijah ni niti v nikakršnem kazenskem niti v disciplinskem postopku.
Iz Pogačnikove izjave, da "različni sodniki različno dojemajo ravnanja udeležencev v kazenskem postopku" in da "ni vsako ravnanje stranke že nedovoljen pritisk", je mogoče sklepati, da se je po njegovem mnenju Radonjić morda pretirano odzval na legitimne postopkovne možnosti strank v kazenskem postopku.
Ni postopkov zoper sodnika
Radonjić je v torkovem izreku še napovedal, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa bo verjetno tudi v suspenzu. "To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero," je dejal sodnik.
Njegov nadrejeni Pogačnik je te navedbe ovrgel, češ da sodnik zaradi odločitve v posamezni zadevi ne more biti kaznovan. Bojazen, da je zaradi odločitve v kazenskem postopku sodnik lahko sankcioniran, je popolnoma neutemeljena, je dejal Pogačnik.
Ali vodijo kakšen postopek zoper sodnika, smo preverili pri sodnem svetu, od koder so nam sporočili, da svet "do zdaj ni podal nobene pobude za uvedbo disciplinskega postopka" zoper omenjenega sodnika. Prosili smo jih tudi za komentar izpovedi sodnika, a ga nismo dobili. Okrajna sodnica Daša Sikošek, ki je odgovor pripravila po odredbi novega predsednika sveta Erika Kerševana, je zapisala le, da je sodni svet do zdaj in bo tudi v prihodnje ravnal s ciljem varovanja in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva in neodvisnost sodnika.
Pogačnikov odziv: Zadeva ni takšna kot je bila predstavljena v javnosti
Objavljamo celoten odziv ljubljanskega okrožnega sodišča na navedbe sodnika:
Po prejemu pojasnila s strani predsednika senata Zvjezdana Radonjića, v kazenski zadevi zoper obtoženega Milka Noviča, v zvezi z navedbami ob razglasitvi sodbe dne 16. 4. 2019, sodišče zaključuje, da zadeva ni takšna kot je bila predstavljena v javnosti.
V navedbah je šlo za očitno subjektivno dojemanje sodnika posameznih ravnanj udeležencev postopka. Zahteva za izločitev in pisanje vodje specializiranega državnega tožilstva ne morejo predstavljati nedovoljenega pritiska, še manj se tovrstna ravnanja lahko dojemajo kot zahteva po discipliniranju sodnika. Primerljive situacije so se v dosedanjem delu sodišča že pojavljale, vendar jih drugi sodniki praviloma niso dojemali na takšen način. Ima pa vsak sodnik pri tem tudi možnost, ki mu jo daje Zakon o sodnem svetu, da sproži postopek za odpravo kršitev, če meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost. Iz pojasnila sodnika Radonjića glede navedb o pritiskih s strani vrha pravosodja je razvidno, da pri tem ni mislil nikogar, ki bi ga bilo možno uvrščati v vrh sodstva.
Glede sodnikove bojazni povezane z njegovim morebitnim napredovanjem in suspenzom, kot že doslej poudarjamo, da vsebina odločitve v konkretni zadevi ne more vplivati na sodnikovo poklicno kariero. Sodnikove navedbe, da bo zaradi svoje odločitve kakorkoli kaznovan, so povsem odveč.
Na podlagi prejetih pojasnil in s tem znanih okoliščin nadaljnje ukrepanje zoper sodnika ni predvideno. O pobudi vezani na sprožitev disciplinskih postopkov, pa bo predsednik sodišča presojal, ko bo konkretna kazenska zadeva končana.
Se lahko znajde v suspenzu?
Kot pišemo spodaj, je sodnik lahko suspendiran, če se znajde v kazenskem postopku (pa še to le pod določenimi pogoji). Zoper Radonjića je bila res vložena kazenska ovadba, ki jo je zaradi domnevno pristranskega sojenja vložil zagovornik žene umrlega Jamnika Miha Kunič, a to se je zgodilo šele ta teden.
Kunič je ob tem zanikal, da bi šlo za pritisk. Gre za uporabo pravnega sredstva, je dejal za Planet TV. Celoten prispevek si oglejte v spodnjem videu:
Kdo bi lahko suspendiral sodnika?
Ukrep začasne odstranitve iz sodniške službe, tako imenovanega suspenza, ureja 95. člen zakona o sodniški službi, izreče pa ga predsednik vrhovnega sodišča (zdaj je to Florjančič).
Zakon pravi, da je sodnik lahko suspendiran:
- če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z naklepno zlorabo sodniške funkcije (v tem primeru je suspenz obvezen) ali
- če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, zaradi katere je sodnik lahko razrešen (odločitev, ali suspendira sodnika ali ne, je prepuščena predsedniku vrhovnega sodišča).
36