Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?

V zadnji javnomnenjski meritvi pred parlamentarnimi volitvami je med prvo izbiro največ podpore prejelo Gibanje Svoboda, za katero se je izreklo 24,4 odstotka vprašanih. SDS sledi z 21,0 odstotka. Na tretjem mestu je SD s 6,9 odstotka, sledijo Demokrati s 6,4 odstotka, skupna lista strank NSi, SLS in Fokus s 6,4 odstotka ter skupna lista Levica in Vesna s 6,3 odstotka.

Pod parlamentarnim pragom so v tej meritvi Resni.ca s 3,2 odstotka, Pirati in Prerod s po 3,0 odstotka ter SNS z 2,2 odstotka. Skupna lista strank Zeleni Slovenije in Stranka generacij ima 1,2 odstotka, Koalicija alternativa za Slovenijo 0,9 odstotka, Mi, socialisti! pa 0,7 odstotka. Druge stranke skupaj dosegajo 3,6 odstotka, neopredeljenih pa je 10,7 odstotka.

Uhan se je ustavil tudi pri položaju Preroda in njegovem umeščanju v povolilni prostor. Po Uhanovi oceni je nenavadno, da se stranka umešča v levosredinski blok, obenem pa nakazuje možnost sodelovanja brez Roberta Goloba na čelu takšne koalicije. Takšno držo razume kot protislovno tudi z vidika volivcev leve sredine, ki Goloba še vedno prepoznavajo kot najbolj verjetnega oziroma kompetentnega mandatarja tega pola. Foto: Liam Toni Šironjič

Po oceni Uhana zadnja meritev potrjuje trend, ki se je nakazal že v prejšnjih dneh: "Imamo trend naraščanja pri največji vladni stranki in stagnacijo pri SDS." Ob tem pa je opozoril, da razlika na vrhu ostaja majhna in jo je treba brati previdno: "To je razlika, ki jo imamo v meritvi, jaz bi rekel na skrajnem robu intervala zaupanja," je poudaril. Dodal je, da sta si stranki po statističnem razponu še vedno zelo blizu: "Če vzamemo spodnjo mejo Svobode in zgornjo mejo SDS, sta skoraj skupaj."

Prva izbira med opredeljenimi udeleženci volitev

Med opredeljenimi udeleženci volitev Gibanje Svoboda dosega 28,7 odstotka, SDS pa 25,2 odstotka. SD ima 9,0 odstotka, skupna lista Levica in Vesna 8,4 odstotka, skupna lista NSi, SLS in Fokus 7,8 odstotka, Demokrati pa 7,0 odstotka. Resni.ca je pri 4,0 odstotka, Prerod pri 3,0 odstotka, SNS pri 2,5 odstotka, Pirati pri 2,2 odstotka, Mi, socialisti! pri 0,7 odstotka, druge stranke pa pri 1,4 odstotka.

Po Uhanovi oceni je na koncu kampanje del premikov mogoče pripisati tudi taktičnemu glasovanju: "V resnici se mi zdi, da se je zgodilo v zadnjih urah ali pa celo v enem dnevu, pa tudi že malo prej, taktično glasovanje že v anketah." Po njegovih besedah je v zelo izenačeni in polarizirani situaciji del volivcev pripravljen oddati glas tudi stranki, ki sicer ni njihova prva izbira, če ocenijo, da lahko s tem vplivajo na razplet na vrhu.

Uhan ob tem poudarja, da obe največji stranki podporo črpata tudi iz širših političnih bazenov. "Oba največja kandidata, SDS in Gibanje Svoboda, zajemata iz bazena podpornikov," je dejal. Prav zato po njegovem trenutne meritve kažejo razmeroma jasno sliko o razmerjih na vrhu, čeprav dokončen razplet še ni odločen.

Trend med opredeljenimi volivci

Trend med opredeljenimi volivci kaže, da se je razmerje na vrhu v zadnjih meritvah postopno obrnilo v korist Gibanja Svoboda. Če je SDS še sredi februarja med opredeljenimi volivci dosegala 27,2 odstotka, je v zadnji meritvi pri 25,2 odstotka, medtem ko je Gibanje Svoboda v istem obdobju zraslo z 22,8 na 28,7 odstotka. Zadnje meritve tako kažejo, da ne gre več le za enkratno nihanje, ampak za gibanje, ki se je ponovilo večkrat zapored.

Mandatna slika ostaja odprta

Če bi se razmerja iz zadnje meritve pretvorila v sedeže v državnem zboru, bi Gibanje Svoboda dobilo 28 mandatov, SDS 25, SD devet, skupna lista Levica in Vesna osem, NSi, SLS in Fokus sedem, Demokrati sedem, Resni.ca pa štiri mandate.

To pomeni, da bi imele stranke leve sredine skupaj 45 sedežev, desna sredina 39, Resni.ca pa štiri. Takšna razporeditev sama po sebi še ne pomeni dokončne povolilne slike, saj lahko že majhne spremembe pri strankah na pragu parlamenta pomembno premešajo mandatno razmerje.

Po Uhanovi oceni prav odprt boj pri strankah na pragu parlamenta močno otežuje vsak natančnejši preračun mandatov. Že majhna razlika med tem, ali posamezna lista ostane zunaj parlamenta ali pride vanj, lahko pomembno spremeni razmerja pri delitvi mandatov.

Za bolj zanesljiv del slike pa Uhan šteje stranke, ki se že zdaj kažejo kot parlamentarne. Poleg Gibanja Svoboda in SDS je sem uvrstil še SD, skupno listo Levica in Vesna, skupno listo NSi, SLS in Fokus ter Demokrate. Pri vrhu tako po njegovih besedah ostaja bistveno predvsem to, da sta prva in druga stranka še vedno zelo blizu, pri čemer je, kot pravi Uhan, "večja verjetnost, da zmaga Svoboda".

Napovedni razponi pred volilno nedeljo

Valicon je za nas pripravil tudi volilno napoved, ki prikazuje, v katere smeri se lahko v nedeljo obrnejo danes izmerjeni rezultati. Tako na volitvah leta 2022 kot leta 2018 se je namreč 6 odstotkov volivcev za svojo končno izbiro odločilo ob izpolnjevanju volilnega lističa, 8 odstotkov (2022) oz. 6 odstotkov (2018) pa na dan volitev – več kot 10 odstotkov volivcev se je torej dokončno odločilo na sam dan volitev, še dodatnih 13 odstotkov (2022) oz. 16 odstotkov (2018) pa se je o svoji izbiri odločalo v zadnjih dneh pred volitvami (podatki so iz Valiconove "post-poll" ankete, ki jo izvajajo neposredno po koncu volitev na zelo velikih vzorcih, n = 3.000 ali več). To je razlog, da so rezultati volitev pogosto odstopali od zadnjih napovedi, saj so te izvedene z anketiranjem, ki poteka nekaj dni pred volilno nedeljo.
V Valiconu že od leta 2011 pripravljajo volilno napoved s pomočjo algoritma, ki ob upoštevanju dveh dodatnih odgovorov anketirancev izračuna minimalni (zagotovljeni) in maksimalni (potencialni) doseg posamezne stranke. Ta dva odgovora sta verjetnost, s katero anketiranci ocenjujejo trdnost svoje odločitve o izbiri stranke (prva izbira) ter delež, ki ga posamezna stranka dosega pri drugi izbiri (o katerih strankah še razmišljajo). Pri tem razponu torej ne gre za statistični interval zaupanja, kot ga prikazujemo pri sicer izmerjeni prvi izbiri. Foto: Valicon
Na zadnjih volitvah leta 2022 so vse stranke dosegle svoj rezultat v napovedanih razponih, zato so te napovedi dokaj zanesljiv kazalnik, kako se lahko razpletejo volitve v nedeljo. Če so razponi na sploh širši, kot to velja tudi tokrat, potem to pomeni, da je volilno telo še dokaj neodločeno, v takšnih primerih so na volilno nedeljo mogoča tudi večja presenečenja.

Zmagovalec nedeljskih volitev tako še ni odločen, čeprav je GS v rahli prednosti. Prav tako še ni odločeno, koliko strank bo prestopilo štiriodstotni prag. Možnosti za to imajo Resni.ca, Prerod, Pirati in – sicer le teoretično – tudi SNS. Po drugi strani pa se lahko zgodi tudi to, da Demokratom ne uspe priti čez prag, saj imajo trenutno minimalno zagotovljenih volivcev manj kot štiri odstotke. Čeprav je ta možnost le teoretična (podobno kot v nasprotno smer velja za SNS) in najmanj verjetna, pa ni nemogoča. Glavno vprašanje v tem hipu je, ali se bo v nedeljo zgodilo taktično glasovanje ali ne. Če bo, se bodo razmerja iz napovedi spremenila, če ne, je najverjetnejši scenarij po oceni Valicona šest strank oz. list v prihodnjem sklicu DZ.

Udeležba na volitvah

Anketa kaže tudi visoko deklarirano volilno udeležbo. Da bi se volitev zagotovo udeležili, je odgovorilo 71,4 odstotka vprašanih, dodatnih 14,7 odstotka pa, da bi se jih bolj verjetno udeležili. Na drugi strani jih 6,7 odstotka pravi, da se volitev zagotovo ne bi udeležili, 7,2 odstotka pa, da se jih bolj verjetno ne bi udeležili.