Janez Janša
Petek, 4. 9. 2020, 13.03
3 leta, 7 mesecev
Janša: To je strateška katastrofa. Posledice bomo trpeli še dolgo. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
87
Premier Janez Janša je danes v nagovoru zbora slovenske diplomacije dejal, da gre v "sagi o jedrni Evropi" za umetno dilemo, ki nakazuje na nesamozavest. A Slovenija nima kompleksa manjvrednosti, je dejal. Komentiral je tudi številne izzive, ki so pred EU, od brexita do novega vala pandemije covid-19.
V svoji analizi stanja je premier Janez Janša na posvetu slovenske diplomacije, ki je potekala na Brdu pri Kranju, izpostavil, da razprave o jedrni Evropi nujno predpostavljajo, da sam nisi del tega jedra. To po njegovih besedah nakazuje na nesamozavest države in občutek manjvrednosti, zlasti v pogledih od zunaj, poroča STA.
"Ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU, nismo glasovali za EU, kjer bodo prvo- in drugorazredne države," je poudaril premier. "Verjeli smo v enakopravnost in da bodo ista merila za vse," je poudaril. V podrobnosti teh razprav, na čelu katerih je predvsem predsednik republike Borut Pahor, pa se Janša ni spuščal, prav tako ne v očitke, da se Slovenija tesneje povezuje z državami, ki se soočajo z očitki o nazadovanju demokracije, posege v človekove pravice, zlasti manjšin, in v svobodo medijev.
Slovenija ne bo pozabila pomoči Češke
Janša je poudaril, da Slovenija v EU išče različna zavezništva, saj je EU "povezava kompromisov". Izključevanje določenih zavezništev vnaprej pa bi bilo nespametno, je poudaril. Pri tem je ponazoril, da je Slovenija sicer v nasprotju z dotedanjo politiko podprla idejo o uvedbi tako imenovanih evroobveznic za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covid-19.
Premier Janez Janša je poudaril, da Slovenija v EU išče različna zavezništva, saj je EU "povezava kompromisov".
To je naletelo na veliko naklonjenost v Italiji in Španiji, ki sta v pandemiji najhuje prizadeti. Slovenija pa na primer ne bo pozabila, kako ji je kot prva s pošiljko zaščitnih mask med pandemijo na pomoč priskočila Češka, je povedal Janša. Pandemiji covid-19 je sicer posvetil precejšen del svojega polurnega nagovora diplomatom, poroča STA.
Izrazil je tudi upanje, da bo kmalu prišlo do cepiva oziroma zdravila proti bolezni covid-19. Napovedi so optimistične, a čaka nas še nekaj težkih mesecev, je opozoril predsednik vlade. Izrazil je upanje, da bo prišlo do večje usklajenosti znotraj EU pri sprejemanju ukrepov za omejevanje širjenja okužb, čeprav države spet delujejo precej po svoje.
"Še enega zaprtja javnega življenja si Slovenija ne more privoščiti"
Janša je bil kritičen, ker se EU glede odgovorov na pandemijo ne zmore uskladiti niti na ravni stroke. To pa se dogaja že drugič v enem letu. "Ampak še enega zaprtja javnega življenja si ne Slovenija ne druge evropske države ne bodo mogle privoščiti," je poudaril predsednik vlade.
Določen čas za naprej je EU kupil dogovor na julijskem vrhu EU, ko so voditelji potrdili prihodnji proračun EU in sprejeli odločitev za oblikovanje 750 milijard evrov težkega sklada za obnovo gospodarstva po pandemiji. Da je bil dogovor dosežen, pa ni bilo enostavno, je poudaril Janša, hkrati pa pohvalil hitro ukrepanje evropskih finančnih institucij in tudi Mednarodnega denarnega sklada, da kriza ne bo tako globoka.
Brexit označil za strateško katastrofo
Evropo čaka težka prihodnost tudi zaradi odhoda Združenega kraljestva iz EU. Janša je brexit označil za geostrateško katastrofo, katere posledice bo EU trpela še dolgo časa. "Večje probleme pa bomo imeli mi, ki bomo ostali, kot tisti, ki odhajajo," je dejal premier. V EU se po njegovih besedah zdaj iščejo nova ravnotežja, usklajevanje in iskanje skupnih odločitev pa zaradi ene članice manj ni nič lažje.
Janša je brexit označil za geostrateško katastrofo, katere posledice bo EU trpela še dolgo časa.
Slovenija sicer ostaja zagovornica evropskega povezovanja in poglabljanja integracije, podpira pa tudi širitev schengna in območja evra. Slovenija podpira tudi širitev Unije na Zahodni Balkan, saj je stabilnost te regije strateškega pomena tako za EU kot tudi za našo državo. Perspektiva članstva pa je še vedno najbolj privlačna metoda za to, je ocenil premier.
V prihodnjih dneh EU čakajo tudi razprave o položaju v Belorusiji in ozemeljski spori med Grčijo in Turčijo glede raziskav črpanja nafte in plina v vzhodnem Sredozemlju, je spomnil. Janša je poudaril, da kot člani EU in Nata pri tem, na katero stran se bomo postavili, ne more biti dilem. Treba je deliti tako dobrobiti kot težave, iskati pa je treba tudi kompromise, je še dejal premier.
Janša s francoskim ministrom o sodelovanju med državama
Janša se je danes na Brdu pri Kranju ob robu posveta slovenske diplomacije srečal tudi z ministrom za Evropo in zunanje zadeve Francoske republike Jean-Yves Le Drianom. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta sogovornika govorila o sodelovanju med Slovenijo in Francijo, pri čemer sta se dotaknila predvsem sodelovanja na področju gospodarstva.
"Premier Janez Janša je sogovorniku predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU. V pogovorih sta pozornost namenila tudi drugim aktualnim zunanjepolitičnim temam, predvsem situaciji v Belorusiji in Vzhodnem Sredozemlju. Pogovori med slovenskim predsednikom vlade in francoskim ministrom pa so bili povezani tudi z ukrepi, ki jih sprejemata državi v zvezi z zajezitvijo širjenja koronavirusa," so še dodali.
87