Janez Janša
Ponedeljek, 31. 8. 2020, 11.44
3 leta, 7 mesecev
Janša na BSF: Pri vprašanju vladavine prava so problem dvojna merila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,41
71
Slovenski premier Janez Janša je poudaril, da so pri vprašanju vladavine prava problem predvsem dvojni standardi.
Slovenski premier Janez Janša je na uvodnem panelu voditeljev z naslovom Evropa po brexitu in covidu-19, ki poteka v okviru 15. Blejskega strateškega foruma (BSF), izrazil upanje, da bomo v letu 2021 že v postcovid obdobju in da bodo posledice pandemije že rešene. Dotaknil se je tudi vprašanja vladavine prava, še posebej se mu zdi nevarna uporaba dvojnih meril.
Premier Janša je na Bledu spomnil, da bo prihodnje leto tudi postbrexit obdobje, ko bo treba najti ravnotežje moči.Po njegovem mnenju bo Srednja Evropa v tem obdobju ključni igralec.
"Ukvarjali se bomo tudi z ekonomskimi posledicami koronakrize, k sreči na dobrih temeljih dogovora #MFF #RF, ki smo ga sprejeli na julijskem zasedanju Evropskega sveta."
.@JJansaSDS na @BledStratForum: Naslednje leto bo tudi post -Brexit obdobje, ko bo treba najti ravnotežje moči. Ukvarjali se bomo tudi z ekonomskimi posledicami koronakrize, k sreči na dobrih temeljih dogovora #MFF #RF, ki smo ga sprejeli na julijskem zasedanju Evropskega sveta. pic.twitter.com/bagx1QUTFl
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 31, 2020
Udeleženci uvodnega panela voditeljev na 15. Blejskem strateškem forumu (BSF) so se strinjali, da Evropa potrebuje več skupnih ukrepov v pripravah na potenciranje pandemije covid-19.
Slovenski premier se je dotaknil tudi vprašanja vladavine prava, kar je njegova realna skrb. Še posebej se mu zdi nevarna uporaba dvojnih meril. Leta 2014 so bile v Sloveniji ukradene volitve, sam je bil politični zapornik, pa ni nihče protestiral zaradi tega, je dejal. Spraševal se je tudi, kaj je to "splošna javnost"; po mnenju Janše so pomembni predvsem volivci, ne pa mnenje medijev.
.@JJansaSDS na @BledStratForum: V letu 2014, ko je potekal @BledStratForum, ni nihče govoril o ukradenih volitvah v Sloveniji, niti o političnem zaporniku ter vladavini prava. Niti tisk takrat ni izpostavljal vprašanj vladavine prava. pic.twitter.com/5f0ktwuAeZ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 31, 2020
Poudaril je še, da "vsi, ki smo izvoljeni, smo najprej odgovorni našim volivkam in volivcem".
Voditelji pričakujejo več skupnih ukrepov v boju proti covid-19
Evropa potrebuje več skupnih ukrepov v pripravah na potenciranje pandemije covid-19, so se strinjali udeleženci panela. "Zima prihaja," je opozoril slovenski gostitelj Janša. Nove članice EU pa ponujajo tudi svoje rešitve za reševanje kriz v prihodnje, je bilo slišati.
Prihod udeležencev na Blejski strateški forum. Video: Planet TV
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je v uvodnem videonagovoru poudaril pomen športa pri okrevanju po pandemiji.
"Upam, da smo se v tej krizi že nekaj naučili, to je, da potrebujemo več solidarnosti, v družbah in med družbami," je dejal. Poudaril je, da so v negotovih časi olimpijske vrednote solidarnosti, odličnosti, spoštovanja in prijateljstva dobro vodilo.
Janša se je spraševal, kaj je to "splošna javnost", po njegovem mnenju so pomembni predvsem volivci, ne pa mnenje medijev.
Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je izrazila optimizem, da bo svet uspešno premagal tudi pandemijo covid-19. Čeprav bo kar 170 držav v svetu letošnje leto končalo revnejših, kot so ga začele, je bil odziv na pandemijo zelo odločen, "fenomenalen". Z velikimi finančnimi spodbudami je svetu za zdaj uspelo preprečiti plaz stečajev, je poudarila.
Zdaj pa bo treba okrepiti vlaganja zlasti v digitalizacijo in izobraževanje, da bo svet bolj pripravljen na nove krize, predvsem podnebno, ki nam grozi. Pri tem pa bo treba paziti tudi na pravičnost, sicer bo to spodbujalo tudi proteste, je opozorila Georgieva.
Conte: Solidarnost in kohezivnost EU boljši odgovor na krizo kot nacionalistični odgovori
Italijanski premier Giuseppe Conte, ki se je tako kot Georgieva razprave udeležil prek videopovezave, je poudaril, da sta solidarnost in kohezivnost EU boljši odgovor na krizo kot nacionalistični odgovori. "Kriza je enkratna priložnost za močnejšo in bolj kohezivno EU," je poudaril. Da bi obvladali prihodnjo krizo, je potrebna močna politična vizija, je dejal.
Poudaril je pomen razprave o prihodnosti Evrope, ki se mora po njegovih besedah osredotočiti na politike, ki bodo zadovoljile potrebe ljudi, in okrepitev vloge Unije pri zagotavljanju rešitev.
Hrvaški premier Andrej Plenković se je zavzel za ravnotežje med nacionalnimi in skupnimi ukrepi v boju s krizo covid-19. Kam se bo razvila kriza, bodo pokazali prihodnji hladnejši meseci, je pa že zdaj jasno, da so skupni ukrepi na evropski ravni nujni, je dejal Plenković.
Hrvaški premier Andrej Plenković je prepričan, da so skupni ukrepi v boju s krizo covid-19 na evropski ravni nujni.
Bolgarski premier Bojko Borisov je medtem predlagal "zdravstveni ščit", skupne protokole, da bi bili ukrepi v boju proti pandemiji podobni po vsej EU.
Voditelji so izpostavili tudi pomen skupnega dogovora o oblikovanju 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po pandemiji, ki ga je potrdil vrh EU sredi julija. A pri tem se je razkrila neenotnost EU glede pogojevanja črpanja skupnih sredstev s spoštovanjem pravne države, čemur sta nasprotovali Madžarska in Poljska ob podpori Slovenije.
Orban zavrnil kritike glede demokracije na Madžarskem
Madžarski premier Viktor Orban je zavrnil kritike glede stanja demokracije na Madžarskem. Zatrdil je, da je demokracija na Madžarskem ravno tako dobra kot v Italiji ali Nemčiji in izpolnjuje vse evropske standarde na tem na področju.
Madžarski premier Viktor Orban je zatrdil, da je demokracija na Madžarskem ravno tako dobra kot v Italiji ali Nemčiji in izpolnjuje vse evropske standarde na tem na področju.
Na Madžarskem se po Orbanovih besedah borijo za intelektualno suverenost, ker se krščansko-konservativno dojemanje demokracije razlikuje od liberalnega. Glede prihodnosti Evrope po pandemiji covid-19 pa je Orban poudaril, da mora EU postati bolj konkurenčna. Opozoril je, da evropska varnostna infrastruktura ne more postati celovita brez širitve, vključno s polnopravnim članstvom Srbije v EU.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je poudaril, da se je treba namesto na kritike srednjeevropskih držav glede demokratičnih standardov osredotočiti na specifična vprašanja.
Po besedah poljskega premiera Mateusza Morawieckega so države Srednje Evrope deležne kritik, ker se vzpenjajo in so vse bolj konkurenčne drugim državam.
Države Srednje Evrope so po njegovih besedah deležne kritik, ker se vzpenjajo in so vse bolj konkurenčne drugim državam. "Vendar je konkurenčnost znotraj EU dobra, ker tako celotna EU postane konkurenčnejša," je poudaril. Dejal je, da je treba dokončati svobodo zagotavljanja storitev po EU, da bi vzhodnoevropske države postale konkurenčnejše.
Češki premier: Rekli so mi, da bomo govorili o svetu po covid-19, ne pa o višegrajski skupini in vladavini prava
Češki premier Andrej Babiš je bil kritičen do voditelja panela, Britanca Nika Gowinga, češ da so mu rekli, da bodo na panelu voditeljev govorili o svetu po covid-19, ne pa o višegrajski skupini in vladavini prava v EU. "Ne berite lažnih novic," je pozval z odra.
Češki premier Andrej Babiš je bil kritičen do vodje panela, Britanca Nika Gowinga.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je medtem poudaril, da Srbija želi postati članica EU, saj je bolje biti član kluba kot ne. "Prejemamo veliko podpore s EU, vendar imamo svoje mišljenje, vidimo, kaj se v njej dogaja, kaj se dogaja med EU in ZDA," je povedal.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić si želi geopolitični pristop Evropske unije.
Srbija si želi geopolitični pristop Evropske unije. "Potrebujemo Evropo, kar zadeva vrednote, neodvisno sodstvo, vendar tudi boljše življenje za naše državljane, ki jih je treba tudi spoštovati," je dodal. Opozoril je na dvojne standarde pri obravnavi Srbije, na primer pri vdoru v srbski parlament in poskusu vdora v nemški parlament, ki se je zgodil v soboto.
Več bilateralnih srečanj
Premier Janša je imel ob robu Blejskega strateškega foruma več bilateralnih srečanj. Srečal se je s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom bolgarske vlade Bojkom Borisovom.
Janša in Morawiecki sta govorila predvsem o sodelovanju med državama in priložnostih ter izzivih v času koronavirusne krize, je navedeno na spletni strani vlade.
Janša je poljskemu premierju predal tudi listino in spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covidu-19 in se ob tem poljskemu narodu zahvalil za vso pomoč v času koronavirusne krize. Slovenska vojska je namreč z zdravstveno enoto poljske vojske izmenjevala strokovna stališča ter izkušnje pri obvladovanju koronavirusne krize, državi pa sta dobro sodelovali tudi pri vračanju državljanov v domovino, piše STA.
Premierja Slovenije in Hrvaške sta spregovorila predvsem o medsosedskem sodelovanju in ukrepih zoper epidemijo koronavirusa. Plenković je sicer zjutraj ob prihodu na Bled dejal, da bo z Janšo govoril tudi o tem, da se na t. i. rdeče sezname območij, kjer je visoko tveganje okužbe z novim koronavirusom, uvrsti posamezne hrvaške županije in ne celotne države.
Glavne teme pogovora s predsednikom bolgarske vlade pa so bile po navedbah na spletni strani vlade povezane s pandemsko situacijo na balkanskem polotoku, dotaknila pa sta se tudi nekaterih aktualnih evropskih tem, še piše STA.
Posebej se je srečal s češkim premierjem
Po delovnem kosilu, ki ga je Janša gostil za madžarskega, hrvaškega in češkega premierja, se je slovenski premier posebej srečal s češkim kolegom. Janša in Babiš sta govorila predvsem o soočanju obeh držav s koronavirusom ter o evropskem odzivanju na pandemijo.
Janša je Babišu predal tudi listino in spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covid-19 in se zahvalil za vso pomoč, ki jo je Češka nudila Sloveniji. Kot so zapisali v sporočilu na spletni strani vlade, je Češka Sloveniji, ko ji je v prvem valu epidemije s koronavirusom primanjkovalo medicinske in zaščitne opreme, poslala milijon kirurških mask in 200.000 mask FFP2, piše STA.
Strateškega foruma BSF se udeležuje osem voditeljev držav v regiji, šest zunanjih ministrov, visoki zunanjepolitični predstavnik EU in številni drugi. Pod naslovom Izzivi in priložnosti v svetu po covidu-19 govorijo predvsem o prihodnosti EU po brexitu in pandemiji. Razpravljajo tudi o kibernetski varnosti in prihodnosti evropske varnosti ter o krepitvi transatlantskih odnosov.
Janša tudi s predstavniki Novartisa
Janša se je ob robu foruma sestal še s predstavniki švicarskega farmacevtskega koncerna Novartis, pod okrilje katerega sodi tudi Lek. Govorili so delovanju tega velikana v Sloveniji, gospodarski situaciji v Evropi in svetu ter konkurenčnosti slovenskega okolja, so sporočili iz Ukoma.
71