Janša meni, da mora Slovenija pri obrambnih izdatkih opraviti domačo nalogo

"Slovenija žal doslej po svojih finančnih prispevkih k skupni severnoatlantski varnosti ni ravno izstopala v pozitivno smer," je pred začetkom vrha zveze Nato v Bruslju dejal premier na novinarsko vprašanje.

"V času mandata te vlade smo te trende obrnili," je še dodal. Pri tem je omenil zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko, na podlagi katerih bo Slovenija bistveno povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna resno sodelovati s partnerji v okviru Nata.

Zavedamo se, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, je poudaril premier. "Če pričakujemo od drugih, da bodo povečevali obrambne proračune zato, da bodo lahko zagotavljali našo varnost, potem moramo tudi mi opraviti svojo domačo nalogo."

Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), od tega 20 odstotkov za naložbe.

Slovenija bo cilj dosegla leta 2030

Ta cilj je po besedah Janše razumen, vendar ga Slovenija v prihodnjih letih s tem trendom še ne bo mogla doseči. Pričakujemo pa, da bo Slovenija leta 2030 tista članica Nata, ki bo lahko s ponosom rekla: "Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za našo skupno varnost."

Novice Nato prvič v zgodovini zaostruje držo do Kitajske

Slovenija za obrambo nameni 1,28 odstotka BDP in je glede na najnovejše Natovo poročilo o obrambnih izdatkih še vedno med zadnjimi. Za naložbe nameni 15,7 odstotka, s čimer se uvršča na zadnje mesto.

Ključna tema tokratnega vrha bo po pričakovanjih reforma Nata do leta 2030 za prilagoditev zavezništva novim izzivom, kot so destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnja terorizma, sofisticirani kibernetski napadi, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb.

Za uresničitev začrtanih ambicij je bistvena krepitev skupnega financiranja, ki je eno od najbolj občutljivih vprašanj v teh načrtih.

Janša je prepričan, da se mora Nato širiti

Janša je sicer v izjavi ob prihodu na vrh še dejal, da Slovenija praznuje 30 let neodvisnosti in samostojnosti. Slovenija se je zvezi Nato pridružila, ker smo menili, da delimo skupne temeljne vrednote. To je nekaj, kar je jedro Severnoatlantskega zavezništva, je poudaril.

Ko govorimo o prihodnjih strategijah zavezništva, je treba imeti pred očmi širitev. Janša je prepričan, da se Nato mora širiti. Ko govorimo o širitvi, to pomeni povabiti vse demokratične države, ki so blizu naše regije in se želijo pridružiti zavezništvu. Pomeni tudi povabiti druge partnerje, ki delijo naše temeljne vrednote, da tesneje sodelujejo z Natom, je dejal.

Predsednik vlade se bo danes v Bruslju sestal tudi s predsednikom makedonske vlade Zoranom Zaevom in mu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU, vezane predvsem na Zahodni Balkan.

Janša je imel ob robu vrha več dvostranskih srečanj. Z islandsko premierko Katrin Jakobsdottir sta govorila predvsem o prednostnih nalogah v času slovenskega predsedovanja Svetu EU ter o odnosih med EU in Islandijo. Slovenske prioritete so bile v ospredju tudi na srečanju z norveško premierko Erno Solberg, s katero sta govorila tudi o odnosih med EU in Norveško ter o aktualnih zunanjepolitičnih temah, predvsem o Rusiji in Belorusiji. Premierja je na vrhu zavezništva spremljal obrambni minister Matej Tonin.