Nato prvič v zgodovini zaostruje držo do Kitajske

Naraščajoči vpliv Kitajske in mednarodne politike lahko predstavljajo izzive, ki jih moramo skupaj nasloviti kot zavezništvo, so se strinjali predsedniki držav in vlad članic Nata.

"Kitajske ambicije in odločno vedenje predstavljajo sistematične izzive za na pravilih temelječi mednarodni red in za področja, ki so pomembna za zavezništvo," piše v sprejetem komunikeju.

To je prvič, da je zavezništvo uporabilo tako oster jezik glede Kitajske. Na vrhu Nata v Londonu leta 2019 so voditelji opozorili le na vse večji vpliv Kitajske.

Nato mora skupaj kot zavezništvo odgovoriti na povečan vpliv Kitajske, je na novinarski konferenci ob zaključku vrha dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Kitajska hitro širi svoj jedrski arzenal. Poleg tega vojaško sodeluje z Rusijo, tudi na ruskih vojaških vajah na evroatlantskem območju. Zaveznice skrbi tudi pogosta pomanjkljiva preglednost in uporaba dezinformacij. Kitajsko zato pozivajo, naj spoštuje svoje mednarodne zaveze in odgovorno deluje v mednarodnem sistemu, med drugim tudi v vesolju ter kibernetski in pomorski domeni.

Nato ohranja konstruktiven dialog s Kitajsko, kjer je to mogoče, so še poudarili voditelji. Glede na interese zavezništva so pozdravili priložnosti za sodelovanje s Pekingom na področjih, pomembnih za zavezništvo, in pri skupnih izzivih, kot so podnebne spremembe.

Zaveznice Kitajsko še pozivajo, naj se vključi v dialog in ukrepe za preglednost glede svojih jedrskih zmogljivosti in doktrine.

Slovenski premier Janez Janša in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg na vrhu v Bruslju. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Voditelji članic Nata, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, so ob sklepih glede Kitajske danes sprejeli vrsto drugih odločitev o za zavezništvo pomembnih vprašanjih, med drugim o Rusiji, novi pobudi Nato 2030, poleg tega pa so potrdili čezatlantsko enotnost in solidarnost. Vrha Nata se je v okviru svoje prve poti v tujino kot predsednik ZDA udeležil tudi Joe Biden.

Nato opozarja Rusijo na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti

Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so sklenili voditelji. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo zavezništvo še naprej odzivalo s krepitvijo odvračalne in obrambne drže do Rusije, piše v sporočilu vrha.

Vrh Nata za krepitev skupnega financiranja z letom 2023

Voditelji 30 članic zveze Nato so potrdili ambiciozne načrte za prilagoditev zavezništva izzivom do leta 2030, ki vključujejo zavezo h krepitvi skupnega financiranja z letom 2023, na temelju analize potreb.

Načrt za Nato do leta 2030 zvišuje raven ambicije za zavezništvo in daje jasne usmeritve za nadaljnje prilagajanje za spoprijemanje z obstoječimi, novimi in prihodnjimi grožnjami in izzivi, piše v skupnem komunikeju v 79. točkah, ki so ga sprejeli voditelji.

Uresničevanje teh načrtov po navedbah v skupnem sporočilu terja ustrezna sredstva, tako v okviru nacionalnih obrambnih izdatkov kot v okviru skupnega financiranja. Voditelji so se ob tem dogovorili za povečanje teh sredstev, tudi skupnega financiranja z letom 2023, ob upoštevanju analize potreb.

Napovedali so, da se bodo o konkretnih potrebah po dodatnem financiranju do leta 2030 dogovorili na srečanju prihodnje leto, skupaj z dogovorom o nadgradnji strateškega koncepta.

"Da bomo lahko skupaj storili več, moramo skupaj tudi vlagati več," je po vrhu poudaril Stoltenberg. Ob tem je izpostavil, da bo potrebna krepitev sredstev za vse tri dele Natovega proračuna: civilnega, vojaškega ter za infrastrukturo in nekatere zmogljivosti.