Janša in Šircelj v prihodnjih letih izpostavljata investicije #video

Vlada je proračuna pripravljala v negotovih razmerah, ki so nastale zaradi epidemije covid-19. Ker v prvem valu virusa nismo izkoreninili, se je pojavil drugi val, zato je tveganje tako na javnofinančnem področju kot v gospodarstvu večje, je opozoril Šircelj. Janša pa je menil, da je kljub temu danes mogoče bolj realno načrtovati prihodke in izdatke kot pa na začetku prvega vala epidemije, poroča STA.

Janša napovedal rast obsega investicij

"Z robustnim pristopom k obvladovanju ekonomskih in socialnih posledic epidemije bomo nadaljevali tudi v naslednjih dveh letih," je poudaril Janša. Napovedal je rast obsega investicij, pri čemer bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva, tako iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz naslednjega sedemletnega finančnega okvira EU, navaja STA.

"Zadeva ni takšna, kot jo prikazujejo mediji"

Voditelji držav članic so se o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo izpogajali julija, vendar še ni dokončno potrjen. Zapletlo se je pri pogojevanju, je pojasnil Janša in opozoril, da zadeva ni takšna, kot jo prikazujejo mediji. Spomnil je na poročanje medijev, da nekatere države ne sprejemajo načela vladavine prava, zaradi česar naj bi dogovoru grozila blokada. "Do nobene blokade še ni prišlo, bile so le izkazane namere, kar pa seveda postavlja postopek v časovno stisko," je pojasnil. Sam je prepričan, da je dogovor treba spoštovati v obliki, kot je bil izpogajan julija, sicer se lahko "Evropa v začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama".

Novice Po madžarski in poljski blokadi svarila, da bo ljudi drago stala

Za leto 2021 vlada predlaga povečanje proračunske porabe za približno tri milijarde evrov na 13,47 milijarde evrov, prihodkov pa pričakuje 10,72 milijarde evrov. Leta 2022 naj bi se v proračun steklo 11,01 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 12,60 milijarde evrov, piše STA.

Okrevanje se bo začelo pozneje

Šircelj pričakuje, da se bo okrevanje zaradi drugega vala epidemije začelo pozneje, kot je sprva predvidela vlada, a primanjkljaj naj bi se postopoma zniževal - z letošnjih 4,2 milijarde evrov naj bi se prihodnje leto znižal na 2,7 milijarde evrov in leto pozneje na 1,6 milijarde evrov. "Ob padcu potrošnje prebivalstva v letu 2020 smo povečali potrošnjo države," je o obravnavanih proračunskih dokumentih dejal finančni minister. To se odraža v velikih investicijah države. Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta torej investicijska in na drugi strani skrbita za blaginjo ljudi, je zatrdil po navedbah STA.

"Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala"

Izpostavil je, da se bo za investicije vsako od prihodnjih dveh let namenilo po približno dve milijardi evrov. "Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala," je dejal in izrazil pričakovanje, da bodo pri naložbah aktivne tudi občine.

Investicije so načrtovane na področju prometne infrastrukture, a tudi v zdravstvo, domove za starejše in drugam, je povedal. Veliko jih je po njegovih besedah mogoče opraviti tudi prek reform, denimo zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema ali dolgotrajne oskrbe, piše STA.

Za financiranje odhodkov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa in zdravljenjem ljudi, je Slovenija povečala zadolževanje, a tako Janša kot Šircelj sta poudarila, da dolg države ostaja pod povprečjem EU. Delež dolga v BDP se bo z letošnjih 82,4 odstotka do leta 2022 znižal na nekaj nad 79 odstotkov.

Ker ostajajo razmere negotove, je vlada predvidela tudi dovolj veliko proračunsko rezervo. S tem bo mogoče vsaj delno ublažiti posledice krize in padec BDP, je prepričan Šircelj. "Največ pa k ublažitvi posledic in hitremu okrevanju prispevamo sami kot posamezniki z odgovornim obnašanjem in solidarnostjo," je dodal po poročanju STA.