SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jankovićev prijatelj, varnostnik politikov, Čeferinov zaposlenec: Zgodba fiktivnega posla gradbinca Slovenskih železnic

10

termometer

neznana oseba | Čeprav se je Miloš Njegoslav Milović v slovenskih medijih pojavil že večkrat, njegove fotografije ni objavil še nihče in je tudi ni mogoče najti na spletu. | Foto: Shutterstock
Čeprav se je Miloš Njegoslav Milović v slovenskih medijih pojavil že večkrat, njegove fotografije ni objavil še nihče in je tudi ni mogoče najti na spletu. Foto: Shutterstock

To je zgodba o fiktivnem poslu hčerinske družbe Slovenskih železnic, zaradi katerega sta bili pravnomočno obsojeni že dve osebi. V fiktivnem poslu je "izginilo" skoraj 400 tisoč evrov, denar naj bi si razdelile tri osebe. To trdi tožilstvo. Vendar eden izmed obtožencev, Miloš Milović (ki je nepravnomočno obsojen zaradi sodelovanja pri fiktivnem poslu), trdi, da je denar šel neposredno v roke Aleksandra Čeferina. Iz Odvetniške družbe Čeferin vse navedbe Milovića zavračajo kot neresnične. Ker so Milovićevo različico zgodbe v zadnjem tednu objavili nekateri mediji, smo na podlagi pojasnil vpletenih in dokumentov, ki smo jih prejeli v redakcijo, poskusili ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Leta 2015 je Specializirano državno tožilstvo vložilo obtožnice zaradi potencialno fiktivnega posla hčerinskega podjetja Slovenskih železnic SŽ-ŽGP pri obnovi kočevske železniške proge. Na mestu za obtožence so se znašli direktor SŽ-ŽGP Leon Kostiov, direktor in lastnik (danes propadlega) podjetja NB inženiring Nihad Bešić in Miloš Njegoslav Milović. Tako Kostiov kot Bešić sta krivdo priznala in sta že pravnomočno obsojena na dve leti zaporne kazni, ki sta ju odslužila z družbeno koristnim delom. Oba sta dobila tudi finančno kazen, Bešić pa je vrnil tudi nezakonito pridobljen denar. Milović krivde ni priznal in je po trditvah specializiranega tožilstva tudi nepravnomočno obsojen, vendar zgodba še ni končana, saj se je Milović odpravil po pravico na vrhovno sodišče.

Miloš Njegoslav Milović je v zaključni besedi leta iz januarja 2021 glede na dokumente, ki jih hranimo v uredništvu, za celotno sodno kalvarijo obtožil "gospodarje posla". Sam trdi, da je žrtev vplivnih oseb, ki so želele zavarovati Odvetniško družbo Čeferin (ODČ), ki naj bi ji bil denar iz fiktivnega posla zares namenjen. S prstom je pokazal na svoje nekdanje delodajalce v ODČ, ki da so vplivali na posameznike, kot so tožilec Boštjan Jeglič, šefica Petrola Nada Drobne Popović in odvetnika soobtožencev. Vsi omenjeni naj bi bili posredno povezani z OČD. Milović med drugim tudi trdi, da je denar iz fiktivnega posla šel v gotovini neposredno v roke Aleksandra Čeferina. Preden pa se spustimo v same trditve Milovića, pa je treba povzeti v javnosti znane podatke o samem obtožencu, ki naj bi bil osrednja figura celotne zgodbe.

Varnostnik politikov, Jankovićev lobist in poslovnež iz Kamnika

Miloš Njegoslav Milović se je v zadnjih letih večkrat pojavil v slovenski javnosti. Kot so poročali mediji, je svojo kariero začel kot pripadnik posebnih policijskih enot, v začetku 90. let pa naj bi bil osebni varnostnik različnim najvišjim političnim predstavnikom. Kot je znano v javnosti, je (vsaj) leta 2008 bil zaposlen pri ODČ. V tem času pa naj bi se tudi začelo "divje lastninjenje" družbe Adria Ankaran, v katerem naj bi sodeloval tudi Milović, zaradi česa naj bi proti njemu še potekali postopki.

V ospredje javnosti je Milović spet prišel leta 2014. Kot je poročal Večer (med drugim) v članku "Janković in Čeferini z vsemi topovi nad Bremca", je ljubljanski župan Zoran Janković Milovića "angažiral" za "pogovore" z direktorjem podjetja Tritonis Damjanom Bremcem. Spomnimo, Mestna občina Ljubljana (MOL) je leta 2009 podjetju Tritonis za dober milijon evrov prodala zemljišče, na katerem je kupec želel zgraditi parkirno hišo. Kasneje naj bi se izkazalo, da MOL sploh ni bila lastnica zemljišča. Bremc je proti MOL sprožil sodne postopke za vračilo kupnine in denar je leta 2016 tudi dobil. Bremc je zaradi dogajanja tudi kazensko ovadil Jankovića, ki ga je v primeru zastopal Peter Čeferin. Po poročanju medijev naj bi Milović po naročilu Jankovića želel Bremca prepričati, da umakne kazensko ovadbo.

Milović je sicer dober prijatelj Jankovića, ljubljanski župan je to po poročanju medijev potrdil leta 2014.

Milović pa naj bi sodeloval tudi z drugimi slovenskimi politiki. V preteklosti so ga nekateri mediji povezovali s stranko Marjana Šarca (članek Svet24) in s stranko Resni.ca (članek Nova24). V javnosti pa je pred meseci zaokrožila tudi fotografija Milovića v družbi predsednice Socialnih demokratov Tanje Fajon (članek Prava).

Kaj pravijo tožilec in priče?

Vrnimo se k osnovni zgodbi o fiktivnem poslu, kot smo jo uspeli sestaviti na podlagi izjav udeleženih in dokumentov, ki smo jih prejeli v redakcijo Siol.net.

Pisalo se je leto 2008. Takratni direktor železniškega gradbenega podjetja SŽ-ŽGP, d. d., Leon Kostiov se "odloči, da bo izpeljal fiktivni posel" (motiva in točnega sosledja dogodkov na podlagi zbranih dokumentov nam ni uspelo ugotoviti). In potem "nekako" (nerazjasnjeno, različne osebe trdijo različne stvari) v zgodbo vstopi Miloš Milović, ki ga je po besedah Kostiova ta spoznal prek Aleksandra Čeferina. Fiktivni posel naj bi vpleteni zapeljali prek podjetja NB inženiring, d. o. o., v lasti Nihada Bešića.

Za kakšen posel je pravzaprav šlo?
Kazniva dejanja, ki jih je tožilstvo očitalo Miloviću, so se nanašala na projekt obnove kočevske proge. To je vodila družba SŽ-ŽGP, ki je kot enega izmed podizvajalcev izbrala podjetje NB inženiring v lasti Nihada Bešića. Ta je od SŽ-ŽGP prejel okoli 390 tisoč evrov. Vendar se je pozneje izkazalo, da dela nikoli niso bila opravljena. Zato se je primera lotilo Specializirano državno tožilstvo, ki je obtožnice na koncu vložilo proti direktorju SŽ-ŽGP Leonu Kostiovu, direktorju NB inženiring Nihadu Bešiću in Miloši Miloviću. Po trditvah tožilstva naj bi Bešić zadržal 383 tisoč evrov, sedem tisoč evrov pa naj bi dobil Milović.

Kostiov je sicer že v začetku leta 2018 po poročanju Dnevnika s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in s tem priznal obtožbo o zlorabi položaja (obsojen na dve leti zapora, ki ju bo lahko odslužil s 480 urami dela v splošno korist, ter na denarno kazen v višini 15 tisoč evrov).
Tudi Bešić je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Sodišče naj bi za kazen mu naložilo 480 ur dela v splošno korist. Bešić naj bi prek svojega odvetnika tudi vrnil nezakonito zaslužen denar.

Kot je na zadnjem zaslišanju novembra 2020 dejal Kostiov, je Bešića k njemu pripeljal prav Milović. V svoji izjavi sicer Kostiov ni bil sposoben jasno povedati, ali se je za izpeljavo fiktivnega posla odločil pred začetkom ali sredi poslovnega sodelovanja z NB inženiring.

Po trditvah tožilstva je Milović napeljeval Kostiova k fiktivnemu poslu in na koncu bil tudi finančni benefaktor celotne zgodbe (sodili so mu sicer le zaradi prejema sedem tisoč evrov). Milović je, tako tožilec, poskrbel za celotno poslovanje med omenjenim podjetjem in SŽ-ŽGP, d. d. To, da je za izvedbo celotnega posla imel stik le z Milovićem, je na zaslišanju na sodišču novembra 2020 dejal tudi Kostiov (krivdo je sam priznal že leta 2018). Kostiov je tudi dejal, da je za to, da je posel fiktiven, na SŽ-ŽGP poleg njega vedela med drugim tudi tedanja "računovodkinja" podjetja (danes šefica Petrola) Nada Drobne Popović.

Če povzamemo trditve tožilstva: Milović in Kostiov sta operativno izpeljala fiktiven posel med SŽ-ŽGP in NB inženiring, Milović naj bi za to dobil vsaj sedem tisoč evrov.

Kdo je Nihad Bešić
Med razvpitimi osebami v omejeni zgodbi je treba izpostaviti tudi lastnika in direktorja danes že ugaslega podjetja NB inženiring Nihada Bešića. Ta se je v zadnjih letih pojavil v mnogih zgodbah, od sumljivih poslov TEŠ 6 do prisilne poravnave podjetja Košaki TMI. Razvpitost Bešića v Sloveniji ponazarja tudi spletna stran www.nihadbesic.com.

Kaj trdi Milović

Milović torej trdi, da je bil "žrtveno jagnje" v celotni zgodbi. In da se v "resnici" nič od zgoraj omenjenega ni zgodilo tako, kot je predstavilo tožilstvo. Njegovo videnje celotne zgodbe (kot jo je predstavil v zaključni besedi na sodišču 22. januarja 2021) je naslednje:

  1. Aleksander Čeferin naj bi se z direktorjem SŽ-ŽGP Leonom Kostiovom dogovoril, da bo posredoval v pritožbi podjetja pri Državni revizijski komisiji za (ni nam uspelo ugotoviti, za kateri) posel v vrednosti 33 milijonov evrov. V primeru, da bo Čeferin uspešen, mu SŽ-ŽGP izplača za 330 tisoč evrov nagrade (kar skupaj z DDV znese ravno malo več kot 390 tisoč evrov, kolikor je znašal fiktivni posel med SŽ-ŽGP in NB inženiring).
  2. Namesto da bi ODČ izdala račun SŽ-ŽGP, naj bi se Kostiov in Čeferin dogovorila, da se denar prelije prek fiktivnega posla med SŽ-ŽGP in NB inženiring. Denar naj bi potem iz NB inženiring do ODČ romal v neprijavljeni gotovini.
  3. Za celoten posel naj bi znotraj SŽ-ŽGP vedela Ljubomir Šarčević in Nada Drobne Popović, ki naj bi imela nalogo urediti gradbeno dokumentacijo in računovodsko dokumentacijo za prikritje dejstva, da gre za fiktiven posel.
  4. Ko je NB inženiring izdal račune SŽ-ŽGP, naj bi prišlo do težave. NB inženiring je namreč bil zavezanec za DDV. In šele takrat, tako trdi sam, v celotno zgodbo vstopi Milović. Ta je namreč NB inženiring pomagal pridobiti identifikacijsko številko za DDV.

Sedma stran iz zaključne besede Miloša Milovića iz januarja 2021. | Foto: Sedma stran iz zaključne besede Miloša Milovića iz januarja 2021.

Milović tudi trdi, da je tožilec SDT Boštjan Jeglič namerno poskrbel, da ODČ ni bila vpletena v postopek, saj je v času procesa Aleksander Čeferin kandidiral za predsednika Uefe.

Da gre za zaroto proti njemu, ker naj bi ljudje okoli ODČ iskali grešnega kozla po tem, ko je celoten posel začelo preiskovati Specializirano državno tožilstvo, Milović argumentira tudi s potencialno spornimi povezavami med "organizatorji pogroma". Med drugim tožilcu SDT Boštjanu Jegliču očita, da je očitno povezan z Aleksandrom Čeferinom, saj je disciplinski sodnik pri Nogometni zvezi Slovenije.

Prav tako naj bi v zaroti proti njemu po trditvah Milovića sodelovala tudi odvetnika Bešića in Kostiova.

Kaj na obtožbe Milovića odgovarjajo vsi omenjeni v Milovićevi različici zgodbe?

Dodatne informacije o primeru smo poskušali dobiti tudi od Milovića. Vendar nam je njegova odvetnica sporočila: "V zvezi z vašimi vprašanji, povezanimi s sojenjem v kazenskem postopku glede oškodovanja SŽ ŽGP, d. d., vam sporočam, da si moja stranka z ozirom na okoliščino, da trenutno poteka pritožbeni postopek pri Vrhovnem sodišču RS, ne želi medijskega izpostavljanja, saj bi to bilo mogoče razumeti kot vplivanje na sodni postopek. Glede na navedeno bo g. Milović odgovarjal na vprašanja šele po končanju sodnega postopka."

Odgovore na obtožbe Milovića pa smo poskušali dobiti tudi od drugih vpletenih (glede na zgornje trditve Milovića) v zgodbo. Torej od:

  • Odvetniške družbe Čeferin (ODČ),
  • Specializiranega državnega tožilstva,
  • direktorice Petrola Nade Drobne Popović,
  • nekdanjega direktorja SŽ-ŽGP Leona Kostiova,
  • Ljubomirja Šarčevića s SŽ-ŽGP,
  • direktorja in lastnika podjetja NB inženiring Nihada Bešića,
  • odvetnikov Kostiova in Bešića.

Do Šarčevića in Bešića nam ni uspelo priti. Leon Kostiov nam je prek odvetnika odgovoril, da ne želi komentirati navedb Milovića. Nam pa je njegov odvetnik odgovoril, da "je Kostiov krivdo po obtožnici priznal, izrečena mu je bila tudi zaporna kazen, in sicer kot (glavnemu) storilcu KD po 240. členu KZ-1. Kot razumem, je bil pozneje za isto KD obsojen tudi g. Milovič (mislim, da kot napeljevalec). O kakšnih 'zarotah' pa ne vem ničesar". Odvetnik Bešića nam zaradi osebnih razlogov na vprašanja ni mogel odgovoriti.

SDT: Neresnice in blatenje

S Specializiranega državnega tožilstva so nam na vprašanja odgovorili, da "če bi bile navedbe obtoženega o veliki zaroti in prikrivanju vloge omenjene odvetniške družbe resnične, tožilec ne bi ravnal tako, kot je, pri čemer je bil kazenski postopek zoper vse, za katere je obstajalo dovolj dokazov, sprožen, tožilec pa je ravnal skladno z dolžnostjo, ki mu jo zapoveduje zakon o kazenskem postopku". 

"Glede navedb, da naj bi vsi postopki zoper obtoženega stekli, ker naj bi tožilec Jeglič hotel odvrniti pozornost od v vašem dopisu navedene odvetniške družbe, gre še za eno v vrsti neresnic in blatenj s strani obtoženega. Zoper obtoženega je namreč v letu 2015 stekel kazenski postopek zato, ker je obstajalo dovolj konkretnih dokazov (priče in listinski dokazi), ki so utemeljevali sum, da je slednji aktivno sodeloval pri kaznivem dejanju. To je na začetku potrdil tudi preiskovalni sodnik, na koncu, po izvedenem celotnem kazenskem postopku, pa tudi Višje sodišče v Ljubljani, saj ga je obsodilo na zaporno kazen. Navedeni tožilec pred letom 2015 za obtožnega nikoli ni slišal in ga ni poznal, pri čemer še zdaj ne ve, s čim se slednji sploh ukvarja," so še zapisali pri Specializiranem državnem tožilstvu.

Odvetniška družba Čeferin: "Očitno bi tokrat prišla nekomu prav v predvolilne namene"

Iz ODČ so nam na vprašanja o sodelovanju s podjetjem SŽ-ŽGP odgovorili, da "imajo z družbo SŽ ŽGP sklenjeno pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere stranki nudimo storitve pravnega svetovanja. Upoštevajoč dejstvo, da je razmerje med stranko in odvetnikom zaupne narave, vam konkretnih zadev, v katerih smo stranki svetovali, jo zastopali ali ji nudili kakršnokoli drugo pravno pomoč, ne moremo razkriti. Pogodba je bila sklenjena v letu 2007". 

Pri ODČ tudi zavračajo trditve, da so sodelovali s podjetjem NB inženiring. Na preostale navedbe Milovića o zaroti proti njemu ter o tem, da je bil denar iz posla namenjen Aleksandru Čeferinu, pa so odgovorili, da "v celoti zavračamo navedbe g. Milovića kot neresnične in neutemeljene. G. Milović, ki je sicer, kot izhaja iz medijev, v različnih kazenskih postopkih, to svojo lažnivo trditev ponavlja že leta. Očitno bi tokrat prišla nekomu prav v predvolilne namene".

Nada Drobne Popović: Nisem bila seznanjena s fiktivno pogodbo

Direktorica Petrola, ki je bila leta 2008 zaposlena pri SŽ-ŽGP, pa nam je sporočila, da je "na podlagi vabila sodišča imela ponovno zaslišanje dne 18. 11. 2021, kjer sva bila z g. Leonom Kostiovom navzkrižno zaslišana in je g. Kostiov na izrecno vprašanje sodnika, ali sem bila seznanjena s fiktivno pogodbo, pred sodnikom povedal, da ne in da je napačno pričal".

Izjavo Nade Drobne Popović so potrdili tudi na Specializiranem državnem tožilstvu. "V zvezi z vašim vprašanjem, ki se tiče takratne, kot vi pravite, "računovodkinje" v družbi SŽ ŽGP, je treba zopet poudariti, da lahko tožilstvo sproža postopke le na podlagi obstoječih verodostojnih in preverljivih dokazov, za kar pa neke nejasne in v tem delu ves čas spreminjajoče se navedbe brez kakršnihkoli drugih preverljivih dokazov, ne zadostujejo. Tisto, kar navajate, da naj bi takratni direktor SŽ ŽGP navajal na sodišču, je bilo v okviru glavne obravnave tudi dodatno razčiščevano, in sicer z zaslišanji vseh prič, pri čemer je navedeni direktor v okviru zaslišanja neprepričljivo navajal tudi stvari, s pomočjo katerih se je skušal razbremeniti lastne odgovornosti. Dodati pa je treba, da je navedeni direktor določene okoliščine navajal šele v času, ko po zakonu ni bilo več mogoče sprožati novih postopkov. Očitno je, da vam obtoženi kot vaš vir informacij ni povedal, da je navedeni direktor ves čas skladno in prepričljivo opisoval pomembno vlogo obtoženega pri izvršitvi kaznivega dejanja," so zapisali pri Specializiranem državnem tožilstvu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin