Janez Janša spet prehitel Mira Cerarja

Za največjo opozicijsko stranko SDS bi glasovalo 20,8 odstotka vprašanih, kar je 0,8 odstotne točke več kot maja, največjo vladno stranko SMC pa bi na parlamentarnih volitvah obkrožilo 19,7 odstotka anketirancev oziroma odstotno točko manj kot prejšnji mesec.

Vzpon Združene levice, padec SD Tako kot v nekaterih drugih javnomnenjskih raziskavah tudi Episcentrova anketa kaže rast Združene levice, katere prvi obraz Luka Mesec se je v javnosti veliko pojavljal kot kritik prodaje Telekoma Slovenije. ZL je bila prejšnji mesec s 13,5 odstotka izenačena s konkurenčnimi Socialnimi demokrati, junija pa je ostala sama z "bronasto medaljo" in 15,6 odstotka podpore.

SD Dejana Židana je izgubila 1,8 odstotne točke in pristala pri 11,7 odstotka tistih, ki so odgovarjali na vprašanje, kateri stranki bi zaupali glas oziroma katera jim je najbližje.

Tri mesece rasti NSi in padanja DeSUS Nova Slovenija Ljudmile Novak ostaja na petem mestu, a je rezultat popravila tretji mesec zapored. Tako se je junija vrnila na marčno podporo, ko je prejela 9,4 odstotka, medtem ko je imela aprila 7,2 odstotka, maja pa osem odstotkov.

DeSUS Karla Erjavca ostaja na šestem mestu, a beleži nasproten trend kot krščanski demokrati, saj stranka upokojencev "pada" tretji mesec zapored (junij 5,3 odstotka, maj 6,8 odstotka, aprila 6,9 odstotka).

SLS spet pridobiva, ZaAB še vedno pod odstotkom podpore V tokratnem merjenju je zunajparlamentarna SLS Marka Zidanška spet pridobila podporo (junij 3,4 odstotka, maj 2,9 odstotka, april 1,7 odstotka), za njo pa znova zaostaja Zavezništvo Alenke Bratušek. Nekdanji predsednici vlade je uspelo nekoliko dvigniti rating, a ji je Episcenter še vedno nameril le 0,8 odstotka podpore. Tako bi ZaAB zanesljivo ostala pred vrati parlamenta.

Katero od drugih strank je izbralo 7,2 odstotka vprašanih, svoje izbire anketarjem ni zaupalo 5,8 odstotka ljudi, z "ne vem" pa je odgovorilo 0,3 odstotka anketirancev.

Na vprašanje, kateri stranki bi zaupali svoj glas oziroma katera jim je najbližje, so odgovarjali tisti, ki bi se volitev zanesljivo, mogoče ali verjetno udeležili. Teh je bilo skupaj 574 od 1003 vprašanih.

Volilna udeležba skoraj nespremenjena Predvidena volilna udeležba na parlamentarnih ne bi bila bistveno drugačna kot maja: zanesljivo bi se volitev udeležilo 41 odstotkov vprašanih (tri odstotne točke več), verjetno bi se jih udeležilo 16 odstotkov. Zanesljivo se volitev ne bi udeležilo 29 odstotkov vprašanih, verjetno pa se jih ne bi udeležilo 14 odstotkov.

SMC brez 15 poslancev, levica močno okrepljena, DeSUS prepolovljen SMC bi v poslanskih klopeh v primerjavi s trenutnim številom poslanskih sedežev izgubila 15 poslancev in bi jih imela 21 (zdaj jih ima 36). SDS bi imela 22 sedežev, torej bi imela poslanca več. Združena levica bi število poslanskih mandatov povečala z zdajšnjih šest na 17, SD pa s šest na 13 poslancev.

NSi bi imela dvakrat več poslancev, torej deset, po odstotkih pa bi največ izgubil DeSUS, ki bi število poslancev prepolovil na pet. V državnem zboru bi bilo tako zastopanih šest in ne sedem strank, saj bi ZaAB izpadla iz parlamenta.

Podpora vladi ostaja nespremenjena Medtem ko je maja podpora vladi Mira Cerarja v primerjavi z aprilom zrasla za pet odstotnih točk na 48 odstotkov, junija sprememb skorajda ni. Še vedno je podpornikov 48 odstotkov, za odstotno točko pa je padel odstotek nasprotnikov vlade, na 51 odstotkov.

Vlada je sicer "v sedlu" od septembra lani, ko je imela 69-odstotno podporo, naslednji mesec je bila 58-odstotna, novembra lani pa je bilo podpornikov še 50 odstotkov. Nato je podpora Cerarjevi vladi nekoliko zrasla, najnižjo točko pa je s 43 odstotki dosegla aprila, ko je bilo največ tudi tistih, ki vlade niso podpirali (57 odstotkov).

SDS zanesljivo brez dobre polovice volivcev Še vedno je največ takšnih, ki svojega glasu zanesljivo ne bi namenili stranki SDS. Da je zanesljivo ne bi volili, je odgovorilo 54,6 odstotka vprašanih, kar je 1,4 odstotne točke več kot maja. Sledijo NSi (23,4 odstotka, 2,8 odstotne točke več), SD (17,7 odstotka), ZL (17,6 odstotka), ZaAB (17,1 odstotka), SMC (15,6 odstotka, 4,4 odstotne točke manj) in DeSUS (14,5 odstotka).

Na to so odgovarjali tisti, ki so dejali, da bi se volitev udeležili zanesljivo, verjetno ali mogoče. Anketiranci so lahko navedli več strank. Pahor z največjim padcem priljubljenosti, rastejo Tomičeva, Mesec in Janković

Predsednik države Borut Pahor je v primerjavi z majem izgubil štiri odstotne točke, a mu je še vedno naklonjenih 72 odstotkov vprašanih. Na drugem mestu ostaja evropska komisarka Violeta Bulc (67 odstotkov, maja 68 odstotkov), sledijo evropska poslanka Tanja Fajon (60 odstotkov, maja 59 odstotkov), predsednik vlade Miro Cerar (59 odstotkov, maja 57 odstotkov), predsednik SD Dejan Židan (51 odstotkov, maja 49 odstotkov), poslanka ZL Violeta Tomič (50 odstotkov, maja 44 odstotkov) predsednik državnega zbora Milan Brglez (49 odstotkov, maja 46 odstotkov) in evropski poslanec iz vrst NSi Lojze Peterle (49 odstotkov, maja 46 odstotkov).

Najmanj priljubljena Janez Janša in Alenka Bratušek Vodji poslancev ZL Luki Mescu je podpora zrasla za štiri odstotne točke na 46 odstotkov, za njim pa so se uvrstili predsednik DeSUS Karl Erjavec (46 odstotkov, maja 47 odstotkov), finančni minister Dušan Mramor (45 odstotkov, maja 42 odstotkov), predsednica NSi Ljudmila Novak (41 odstotkov, maja 42 odstotkov), evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver (39 odstotkov, isto kot maja), vodja poslancev NSi Matej Tonin (35 odstotkov, maja 33 odstotkov), ljubljanski župan Zoran Janković (34 odstotkov, maja 30 odstotkov), predsednik SDS Janez Janša (26 odstotkov, maja 24 odstotkov) in predsednica ZaAB Alenka Bratušek (22 odstotkov, enako kot maja).