Jana Ahčin nova predsednica računskega sodišča

Jana Ahčin je bila že do zdaj svetovalka predsednika računskega sodišča. Dosedanjemu predsedniku Tomažu Veselu se je mandat iztekel s koncem maja, a ga je, ker DZ še ni imenoval njegovega naslednika, podaljšal do sredine junija. Od takrat ustanovo začasno vodi njegova prva namestnica Maja Bilbija.

Nova predsednica računskega sodišča je bila na svoji poklicni poti med drugim direktorica Fursa, na svoji javni predstavitvi je povedala, da je na raznih vodilnih delovnih mestih v javnem sektorju preživela več kot 20 let.

Po današnji potrditvi v DZ je Ahčinova imenovanje opisala kot izjemno čast in veliko odgovornost. Zagotovila je, da bo s sodelavci poskrbela za neodvisno, strokovno, objektivno in učinkovito delovanje računskega sodišča tudi v prihodnje, da bo lahko ustanova še naprej prispevala k bolj pravilni in smotrni porabi proračunskih sredstev.

"Vloga mi je pisana na kožo in imam vizijo, kaj bi spremenila," je medtem pojasnila na nedavni predstavitvi javnosti. Prepričana je tudi, da lahko z znanjem in izkušnjami doprinese k še boljšem delovanju računskega sodišča. Možnosti za izboljšanje vidi predvsem na revizijskem področju in na strani zakonodaje.

Ravno zato je pred dnevi napovedala, da bo njena prva pot v DZ in na ministrstvo za finance z namenom spremembe zakona o računskem sodišču, ki je star 20 let z izjemo enega vmesnega popravka. Zakon je po njenih besedah precej tog in ne omogoča, da bi se posamezni procesi odvili hitreje. S spremembami bomo omogočili, da se postopki skrajšajo in so bolj učinkoviti. Z njimi bi razširili krog upravičencev, ki jih nadzira računsko sodišče, in to, da bi lahko pridobili podatke iz več virov kot danes," je pojasnila.

Prevetrila bi tudi svetovalno vlogo računskega sodišča, ki v revizijah zavezancem poleg ukrepov izdaja priporočila ter pripravlja predloge za spremembe zakonodajnih rešitev.

Svetu Banke Slovenije se pridružuje Milan M. Cvikl

Nekdanji slovenski član evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl, v zadnjem času pa predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo, se pridružuje svetu Banke Slovenije, ki ga vodi guverner Boštjan Vasle.

Cvikl je med letoma 1983 in 1991 kot mlad analitik že deloval v predhodnici današnje Banke Slovenije, Narodni banki Slovenije. V nadaljevanju svoje poklicne poti je deloval v skupini Svetovne banke in v NLB, bil je državni sekretar na ministrstvu za finance, za krajši čas minister za evropske zadeve, poslanec, slovenski član evropskega računskega sodišča, deloval je tudi v Evropski banki za obnovo in razvoj.

Cvikl, ki je bil v zadnjem času znan predvsem po svoji vlogi v stranki SD, se sicer ni prijavil na poziv predsednika republike za kandidature za viceguvernerja. Za ta položaj so tokrat kandidature oddali Primož Dolenc, ki je viceguvernersko funkcijo opravljal do začetka aprila, Miha Mihič, Matjaž Noč in Sibil Svilan.

Ker pa je Pahor v primeru imenovanja viceguvernerja lahko izbiral tudi med drugimi imeni, je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin sledil predlogom vladajoče koalicije, ki jo poleg SD sestavljata največja vladna stranka Gibanje Svoboda in Levica, in v DZ poslal predlog za Cviklovo imenovanje v svet Banke Slovenije.

Glede dilem o njegovem dosedanjem političnem delovanju je Cvikl v javni predstavitvi zatrdil, da bo delo na mestu viceguvernerja opravljal skrbno, samostojno in strokovno. Obenem je spomnil, da je pretežni del svoje delovne poti deloval kot tehnokrat. "Zato dobro razumem tehnokratsko delo. Tehnokrati spoštujemo zakonske omejitve in pristojnosti, da bi kar najbolj učinkovito in uspešno uresničevali poslanstvo ter vizijo institucije, ki ji pripadajo," je pojasnil in dodal, da želi tako delovati in okrepiti zaupanje v delovanje centralne banke.