SiolNET. Novice Slovenija
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jan Zobec: "Nevarno je, da se sovražni govor zlorabi za omejevanje svobode govora"

0

termometer

Težava slovenske družbe je, da se tudi vrednostne sodbe preganjajo pred kazenskimi sodišči, čeprav jih varuje svoboda govora, trdi pravnik Jernej Letnar Černič.

Poslanci SMC in SD tokrat o etiki javne besede Poslanki Lilijana Kozlovič in Jasna Murgel, obe iz Cerarjeve SMC, sta pred dnevi predstavili zahtevo SMC in SD za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve o problematiki sovražnega govora. Kozlovičeva je poudarila, da s tem nočejo politično obračunavati, ampak želijo izpostaviti, kako pomembna je visoka etika javne besede.

So krivi tožilci? Ustavni pravnik Matevž Krivic je v sredo za TV Slovenija dejal, da bi moralo tožilstvo sovražni govor kazensko preganjati: "Oni bi morali preganjati vse, kar tudi ustava prepoveduje. Izražanje nestrpnosti in sovraštva do raznih manjšin – političnih, verskih, kakršnihkoli. Vse to je prepovedano in kaznivo. Tožilstvo se pa dela, da ni."

Odvetnik Rok Čeferin, specialist za civilno in medijsko pravo, pa je dejal, da v Sloveniji glede kazenskega pregona sovražnega govora praktično ni sodne prakse in da ga tožilstvo ne jemlje dovolj resno.

Tožilstvo: Kazenski pregon je skrajno sredstvo V uradu generalnega državnega tožilca očitke o neodzivnosti tožilcev zavračajo in pojasnjujejo, da je v kazenskem zakoniku določeno zgolj javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Posplošena razprava o pregonu sovražnega govora zato ni na mestu, ker se pojem sovražnega govora v pomembni meri nanaša na pojave, ki niso kazniva dejanja in kot taka ne spadajo v pristojnost državnih tožilstev, so zapisali.

Tožilstvo poudarja, da je kazenska represija skrajno sredstvo, ki ga ima država na voljo za odziv na neželene družbene pojave. To ne pomeni, da je vse, kar ne doseže kriterijev kaznivosti, tudi sprejemljivo. A družba ima na razpolago druge mehanizme, s pomočjo katerih je mogoče opozarjati na nesprejemljivost takšnih družbenih pojavov in dvigati ozaveščenost javnosti. Čeprav je njihova narava neprimerna in so pogosto nesprejemljivi, gre pri pojavu sovražnega govora predvsem za izražanje mnenj in pogledov.

Pozitiven vpliv kazenske represije je neznaten "Kadar so zakonski pogoji izpolnjeni, je državno tožilstvo dolžno sprožiti kazenski pregon. Odločitev o kazenskem pregonu sprejme pristojni državni tožilec, ki je pri tem samostojen, vezan na ustavo in zakon. Pričakovanja javnosti ali ocenjevanje njenega odziva ne morejo biti merilo za odločanje o pregonu, temveč mora ta vedno temeljiti zgolj in izključno na ugotovitvi o obstoju zakonskih pogojev za pregon," poudarjajo na generalnem tožilstvu.

Navajajo, da so tožilstva v zadnjih letih za kaznivo dejanje po 297. členu kazenskega zakonika obtožila skupno 49 oseb, sodišča pa so v istem obdobju za to kaznivo dejanje izrekla obsodilno sodbo zoper 22 oseb. Tožilstvo trdi, da zgodovina dokazuje, da je morebiten pozitiven vpliv kazenske represije v tem pogledu neznaten.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Razvojnik / 15.11.2016. ob 18:17 0 0

    T.i. sovražnega govora bo vsak dan več, ker je slovenski narod sit politične korektnosti, s katero nas pitate že od osnovnih šol. Vsak čas bomo manjšina v lastni državi, po prepričanju še ene prodane vlade pa naj bi se klanjali vsakemu tujcu, ki se nam obeša na socialni sistem. Otroci nam bežijo čez mejo, ker gospodarstvo šepa. O tem naj skličejo sejo! Kje je pravica slovencev do samoodločbe!!!

    0 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin