SiolNET. Novice Slovenija
0,97

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Izobraženi Slovenci bi se vrnili iz tujine v Slovenijo, vendar … #video

0,97

termometer

Triglav Aljažev stolp Peter Markič |  | Foto: Peter Markič
Foto: Peter Markič

Med Slovenci, ki se izobražujejo ali delujejo v tujini, si vsaj nekateri zagotovo zelo želijo vrnitve v domovino, a je to, vsaj po besedah sodelujočih na spletnem pogovoru v okviru projekta STAznanost, malo verjetno. Zaplete se namreč pri priložnostih, ki jih domovina ponuja za vračanje, ali v akademski sferi ali v gospodarstvu.

Že v razlogih, zakaj so se odločili za študij v tujini, so govorci poleg želje po novih in drugačnih izkušnjah izpostavili tudi fleksibilnost samega študija v tujini in priložnosti, ki jih ta omogoča tako za osebnostni kot tudi za karierni razvoj.

Nova obzorja in priložnosti

Doktorski študent biologije in molekularne biologije na univerzi v Zürichu Tim Weber, ki je študiral tudi v Londonu, je tako izpostavil, da si je študijski program lahko bolje prilagajal svojim željam in zanimanjem, hkrati pa mu je prostor, v katerem je več mednarodnih študentov, omogočal odpiranje novih obzorij in tudi priložnosti.

Dan kulture

Po drugi strani pa so mu ravno stiki z ljudmi iz drugačnih okolij vzbudili, kot je dodal, "tudi spoštovanje do tega, kar imamo v domačem okolju". Tako se denimo večkrat pohvali z dnevom kulture, ki je za Slovence nekaj povsem vsakdanjega, v tujini pa je to malodane nepredstavljivo.

Prenosljive veščine

Podobno kot Weber se je zaradi priložnosti, ki jih študij v tujini ponuja, zanj odločila tudi Neža Vadnjal, doktorska študentka celične biologije univerze v Cambridgeu in University College London, ki je med drugim spregovorila o razlikah med študijem doma in v tujini. "Všeč mi je, da bolj spodbujajo prenosljive veščine. Moje delovanje v Društvu VTIS tako denimo tudi šteje za izkušnje," je dejala študentka Vadnjalova, ki je tudi članica upravnega odbora Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS).

Manj birokracije

Akademik in raziskovalec na UCL Bartlett School of Architecture Maj Plemenitaš dodaja, da je, vsaj v Združenem kraljestvu Velike Britanije, precej manj birokracije kot v Sloveniji in je "poudarek bolj na tem, kakšen je prispevek posameznika k znanosti ali znanju".

Povezovanje z gospodarstvom

Po njegovih besedah se je treba zavedati, da "imamo v Sloveniji velik privilegij, da visoko šolstvo financira država, in mislim, da je to zelo pomemben temelj, ki ga moramo ohraniti". "Sočasno pa se moramo zavedati, da se je treba, če želimo dosegati presežke, začeti povezovati z industrijo in drugimi panogami, ki to lahko financirajo."

Javno financiranje znanosti

Kritiko financiranja znanosti v Sloveniji je podal tudi Weber, ki je prav tako kot Vadnjalova, član upravnega odbora Društva VTIS. Meni, da Slovenija napačno razume, kako pristopati k javnemu financiranju znanosti v 21. stoletju.

Biti najboljši

"Imam občutek, da želimo v Sloveniji odličnost na vseh področjih. Financiramo vse, povsod moramo biti zraven. To pa v sodobnem svetu ne gre. /.../ V vsem pač ne moremo biti najboljši."

Kakovost življenja

Govorci so se sicer strinjali, da je kakovost življenja v Sloveniji dobra, Neža Vadnjal je med drugim izpostavila tudi pomen kakovostnega javnega šolstva, ki ga v Sloveniji, ne glede na vse, imamo, a med njimi se je vsaj za zdaj v domovino vrnil le Boštjan Vihar, postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za biomedicinske vede Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

Želja po vrnitvi

"Že ko sem šel v tujino, sem imel enostavno željo po vrnitvi. Kakovost življenja v Sloveniji je res visoka, čeprav se tega morda ne zavedamo. Skratka, cilj je bil vrnitev, vendar je bila časovnica povezana tudi s štipendijo. Če tega pogoja ne bi imel, bi se verjetno vrnil nekoliko pozneje," je povedal.

Rigidnost akademskega sektorja

Pri vračanju iz tujine v Slovenijo se je treba zavedati organiziranosti javnega in zasebnega: "Zasebni sektor je vendarle bolj fleksibilen, predvsem tam, kjer so podjetja napredna, sama iščejo kadre iz tujine. /.../ Javni oziroma vsaj akademski sektor, o katerem lahko govorim, glede na to, da delujem v njem, pa je bolj rigiden glede prehajanja," je še dejal.

covid potni list Novice Kam po digitalno identiteto za tujino? Kdo izdaja vloge in kdo ne? Dunaj Novice Avstrijsko odpiranje države: svoboda je na dosegu roke Routemaster, London, javni prevoz, avtobus Novice Za delo v Veliki Britaniji boste potrebovali vizum

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin