Petek, 25. 8. 2023, 14.44
8 mesecev, 1 teden
Interventni zakon bodo v DZ verjetno potrjevali v četrtek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Vlada je pripravila tudi sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu in ga poslala v DZ. Ta bo o tem odločal dan po potrditvi interventnega zakona, predvidoma v petek.
Poslanci se bodo še pred iztekom parlamentarnih počitnic prihodnji teden, predvidoma v četrtek, sestali na izredni seji. Čaka jih obravnava predloga interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi. Na dnevnem redu bo tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim vlada namenja pol milijarde evrov za odpravo posledic poplav.
Vlada je namreč ta četrtek pripravila predlog interventnega zakona in ga po nujnem postopku poslala v DZ. Ukrepe za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi je vlada razdelila v štiri sklope, in sicer na pomoč prebivalcem, gospodarstvu, občinam ter sanacijske ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.
Predlog vsebuje različne oblike finančnih pomoči
Zakonski predlog med drugim prinaša oblikovanje posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo, namenjenega sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi.
Oškodovanim prebivalcem bi vlada pomagala z različnimi pomočmi in davčnimi razbremenitvami ter začasnimi stanovanji za tiste, ki so ostali brez njih. Oškodovanim tako fizičnim kot pravnim osebam bodo, če bo zakon sprejet, morale banke in hranilnice odobriti moratorij na odplačilo posojil.
Eden od ukrepov interventnega zakona, ki so najbolj pritegnili pozornost, je uvedba solidarnostne sobote oz. obvezni prispevek. Sredstva s tega naslova bodo šla po predlogu v sklad za obnovo Slovenije.
Po predlogu bo lahko delodajalec po posvetu s predstavniki zaposlenih eno soboto v letošnjem in eno soboto v prihodnjem letu določil kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se bo lahko, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto, štel tudi kateri drug dan.
Delodajalec bo moral o taki soboti že pred njeno izvedbo obvestiti finančno upravo (Furs).
Delavcu bo v primeru solidarnostne delovne sobote pripadala plača za opravljeno delo, v skladu s predlogom zakona pa se bo lahko s pisnim soglasjem odpovedal znesku dela plače za ta dan - po poravnanih davkih in obveznih prispevkih. Znesek bo nato delodajalec nakazal v sklad za obnovo.
Prispevek delodajalca v sklad bo enak znesku, ki ga bo prispeval delavec.
Predlog zakona predvideva tudi obvezni solidarnostni prispevek za leti 2023 in 2024, ki ga bo odmeril Furs. Z nekaj izjemami ga bodo plačale fizične osebe, ki so zavezanci po zakonu o dohodnini, ter pravne osebe, ki so zavezanci po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
Osnova za obračun prispevka bo določena na podlagi podatkov iz odločb o odmeri dohodnine za leto 2023 oziroma 2024. Osnova za obračun obveznega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo.
Fizične osebe bodo prispevek plačevale od osnove po 0,3-odstotni stopnji, preostali pa od osnove po 0,8-odstotni stopnji.
Obvezni solidarnostni prispevek se bo skladno z načrti vlade za posamezno leto zmanjšal za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za sklad za obnovo na podlagi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka.
Gospodarstvu želijo med drugim pomagati še s sofinanciranjem čakanja na delo in odsotnosti zaradi višje sile ter hitrejšim zaposlovanjem tujcev. Obetajo se še posebne prostovoljne solidarnostne sobote ter krajšanje postopkov za nadomestno gradnjo in rekonstrukcije uničene cestne in stanovanjske infrastrukture.
Ukrepi naj bi začeli veljati s 1. septembrom, večina jih bo veljala do konca leta.
Predlog obravnavan na izredni seji DZ
Zeleno luč ukrepom, zbranim v interventnem zakonu, morajo torej prižgati še poslanci. Zakonski predlog bo DZ obravnaval na izredni seji DZ, predvidoma v četrtek, še pred tem pa ga bo obravnaval matični odbor. To bo po prvih informacijah odbor DZ za infrastrukturo. Glede na napovedi je pričakovati polno podporo vseh strank zakonu, tudi opozicije.
Na mizi tudi uravnoteženje proračuna
DZ bo sicer na izredni seji obravnaval tudi predlog rebalansa letošnjega proračuna. Tega je vlada pripravila teden dni po uničujočih vremenskih ujmah, ki so prizadele velik del države. Z rebalansom vlada namenja 520 milijonov evrov za odpravo posledic poplav in pomoč prizadetim.
Razporedila jih je na poseben podprogram, ki so ga odprli na ministrstvu za finance. Na podprogram bodo 300 milijonov evrov prerazporedili s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, kjer so pripravljena predvsem sredstva za dokapitalizacijo družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Še pred obravnavo na izrednem plenarnem zasedanju bo predlog rebalansa obravnaval tudi odbor DZ za finance.
Kdaj bosta zasedala omenjena matična odbora, bo znano, ko se bo kolegij predsednice DZ v začetku tedna dogovoril o sklicu izredne seje DZ.
Vlada pa je pripravila tudi sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu in ga poslala v DZ. Ta bo o tem odločal dan po potrditvi interventnega zakona, predvidoma v petek.
