Četrtek, 6. 9. 2018, 16.23
5 let, 7 mesecev
Lahko v enem letu povsem skrajšamo čakalne vrste v zdravstvu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,99
13
Najverjetnejši novi minister za zdravje Samo Fakin pravi, da je reševanje problema čakalnih vrst ena od njegovih prioritet.
Potem ko je najverjetnejši novi minister za zdravje Samo Fakin v državnem zboru izjavil, da bi čakalne vrste v zdravstvu v samo letu dni lahko popolnoma izničili oziroma jih skrajšali na zgolj štirinajst dni, se postavlja vprašanje, ali je Fakinova ocena realistična. Ugledni slovenski zdravniki poudarjajo, da se to lahko izvede, vendar je neznank za zdaj še veliko. Specializanti, na katere računa Fakin, so že zdaj obremenjeni, denarnico pa bo morala odpreti tudi zdravstvena zavarovalnica.
Najverjetnejši novi minister za zdravje Samo Fakin je na sredinem zaslišanju v državnem zboru, ki je trajalo kar pet ur, med drugim presodil, da bi čakalne dobe za specialistično-ambulantne storitve v enem letu lahko izničili oziroma skrajšali na štirinajst dni.
Kot je pojasnil na zaslišanju, bi za odpravo bolnišničnih čakalnih dob namenili sto milijonov evrov, za odpravo čakalnih dob v specialističnih ambulantah pa deset milijonov evrov.
Fakin: Kapacitete imamo, a so izkoriščene za druge stvari
"Gre za 40 ambulant, in če te ambulante razdelite med slovenske bolnišnice in specialiste, to ni veliko dela. Če upoštevamo številke, koliko je to dela na dan, obstoječim ambulantam pa prištejemo nekaj dodatno financiranih, bi se to po mojih izračunih dalo narediti," danes poudarja Fakin.
Nove zaposlitve po njegovih besedah ne bodo potrebne, ker v zdravstvenem sistemu dela približno dva tisoč specializantov. Ti bi po njegovih besedah s svojim delom lahko pripomogli k skrajšanju čakalnih dob, vendar zdravstvena zavarovalnica, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), njihovega dela trenutno ne plača.
"Zavod plačuje opravljanje zdravstvenih storitev, do zdaj nismo upoštevali specializantov. Če specializanti naredijo več preprostih storitev, bodo specialisti ostali za opravljanje teh storitev," pojasnjuje Fakin.
Odhajajoča ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc svojemu nasledniku zapušča daljše čakalne dobe, kot smo jih v državi imeli pred nastopom Cerarjeve vlade.
"Čakanje na zdravnika ali diagnozo ni možnost"
Z dobro organizacijo, kapacitetami, ki so že v sistemu, a so izkoriščene za druge stvari, sodelovanjem medicinske stroke in vseh izvajalcev bi zgoraj omenjeni cilj skrajšanja čakalnih dob po njegovih besedah lahko dosegli.
"Čakanje na zdravnika ali diagnozo tako kot izguba v bolnišnicah in zdravstvenem sistemu ni možnost. Eden od ciljev zdravstvenega sistema je dostopna in kakovostna storitev. Država bolnikom obljublja, da bodo v primernem času prišli na vrsto, mi pa smo v zadnjih štirih letih to popolnoma izgubili iz fokusa," pravi Fakin.
Brecelj: Minister bo moral umakniti ljudi, ki blokirajo razvoj
Kirurg Erik Brecelj meni, da bi čakalne dobe lahko skrajšali na veliki večini področij v zdravstvu razen tam, kjer zdravnikov primanjkuje. "To ni odvisno samo od ministra, ampak od zavarovalnice, ki bo na koncu morala to plačati. Če bo zavarovalnica na koncu to plačala, pa se to lahko izvede na veliki večini področij," pojasnjuje Brecelj, ki je zaposlen na onkološkem inštitutu.
Kot pravi, specializanti verjetno niso sposobni končati pregleda oziroma diagnostike od prihoda pacienta skozi vrata do konca zdravljenja, vendar pa jih po njegovih besedah ne gre podcenjevati: "Specializanti so sposobni narediti ogromno. Ne morejo sami rešiti specialističnih ambulant, vendar lahko specialistu olajšajo delo in mu omogočijo, da porabi čas za zahtevnejše zadeve."
Pri poskusih odpravljanja čakalnih dob bo po besedah kirurga Erika Breclja prisoten močan interes samoplačniških ambulant, da se čakalne vrste ne skrajšajo.
Eden od najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov pravi, da se v slovenskem zdravstvu da izvesti marsikaj in da obstaja veliko ljudi, ki vedo, kaj narediti. Po njegovih besedah je zato primerno vprašanje, zakaj se ne da nič narediti.
"Minister bo moral umakniti ljudi, ki blokirajo razvoj. Na primeru onkološkega inštituta lahko povem, da smo bolnišnico relativno uredili, potem pa je vlada imenovala nov svet zavoda, ki je porušil vse, kar smo naredili. Denarja, idej in ljudi, ki so vedeli, kaj narediti, je bilo dovolj, ampak nekdo iz ozadja potem potrka na vrata in to prepreči," razlaga Brecelj.
Muževič: Specializanti nimajo licenc za samostojno delo z bolniki
Tako kot Brecelj tudi zdravnik družinske medicine in predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič meni, da je skrajšanje čakalnih dob v smislu nagrajevanja zdravnikov za nadurno delo in z zaposlitvijo dodatnih zdravnikov iz tujine teoretično mogoče, če so na voljo zadostna finančna sredstva.
Bolj skeptičen je glede vključitve specializantov, ki so po njegovih besedah že zdaj zelo obremenjeni in praviloma delajo bistveno več, kot določajo strokovni normativi. "Ne vem, kako bi lahko delali še več oziroma dodatno. Pričakujem, da se bo minister tudi tukaj zanašal na številke in v prihodnje omenil, kaj zdaj dela dva tisoč specializantov," pravi Muževič, ki opozarja, da specializanti nimajo licenc za samostojno delo z bolniki.
Zdravnik družinske medicine in predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič upa, da najverjetnejši novi minister za zdravje Samo Fakin pri vključitvi specializantov v mislih ni imel kršenja veljavne zakonodaje.
"Če bi specializanti brez neposrednega nadzora mentorja samostojno obravnavali bolnike, bi bilo to nezakonito, hkrati pa bi bilo to lahko tudi zelo problematično z vidika varnostne obravnave bolnikov. Ti plačujejo prispevke in mislijo, da bo sistem poskrbel za njihovo varnost, nihče pa jih ne obvesti, da jih zdravi specializant brez licence. To je neetično," je prepričan zdravnik družinske medicine.
Po njegovih besedah je skrb vzbujajoče, da je Fakin na zaslišanju normative definiral kot kategorijo zavarovalnice oziroma da zavarovalnica določi normative. "Normativ je število prebivalcev, deljeno s številom zdravnikov. To ne zdrži strokovne presoje. Skrb vzbujajoče je, da gospod Fakin na normative gleda skozi zavarovalniške, ne skozi strokovne oči," dodaja Muževič.
13