Hrupne ladje, tihi odpustek Luki Koper

Nekatere od dva tisoč ladij, kolikor jih letno sprejme Luka Koper, so zelo hrupne, kar je zmotilo okoliške prebivalce.

Dušan Salmič živi 20 metrov stran od roba pristanišča, v starem jedru mesta. "Z Luko živimo, vemo, da brez hrupa v takem okolju in ob taki dejavnosti pač ne gre, a v zadnjih letih je stanje postalo nevzdržno," pravi.

Da je hrup iz pristaniščaproblem, razkriva tudi pravkar objavljeno letno poročilo inšpektorata, kjer je zapisano, da so bile "tudi v letu 2018 v zvezi s hrupom, ki nastaja pri obratovanju tovornega pristanišča Koper, prejete številne prijave z zahtevami za ukrepanje." Števila prijav inšpektorat v poročilu ne navaja.

Hrup krati spanec

Lani so se lokalni prebivalci zbrali v civilno pobudo in organizirali peticijo. V dveh dneh jo je podpisalo 130 ljudi. Obrnili so se na občino, nato skupaj na Luko ter kasneje na druge državne organe. Salmič omeni ministrstvo, inšpektorat, ne nazadnje tudi varuha človekovih pravic.

"Z Luko smo se dogovorili o naboru ukrepov, med drugim so obljubili, da bodo hrupne avtomobilske ladje z glasnimi sistemi prezračevanja, ki jih vklopijo ob razkladanju tovora v pristanišču, privezovali na drugi strani pristanišča, v smeri proti Ankaranu," pravi.

Kot pojasnjuje, so največji problem avtomobilske ladje in starejše kontejnerske ladje z glasnimi sistemi prezračevanja, medtem ko so potniške ladje praviloma novejše in manj hrupne, hkrati pa prihajajo čez dan. "Avtomobilske in kontejnerske ladje pa prihajajo ponoči. Nekatere so zelo glasne. V takem hrupu ne moreš ne spati ne gledati televizije."

Inšpektor oglobil Luko

Letno poročilo Inšpektorata za okolje in prostor (Irsop) razkriva, da je ta lani v Luki ukrepal zaradi hrupa. Ta je namreč presegel mejne vrednosti, določene v okoljevarstvenem dovoljenju, zato je inšpektor pristanišču z odločbo naložil, da mora prilagoditi delovanje tako, da ne bo presegalo mejnih vrednosti kazalcev hrupa pred fasadami najbolj izpostavljenih stavb, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju.

Pristanišče je po novem linijski vir hrupa (podobno kot ceste ali železnice), za katere veljajo manj strogi pogoji in višje meje dovoljenega hrupa. Inšpektor je Luki v prekrškovnem postopku naložil plačilo 75 tisoč evrov globe, še 4.100 evrov pa odgovorni osebi. Odgovorna oseba je globo tudi plačala, Luka pa vložila zahtevo za sodno varstvo, še navaja letno poročilo inšpektorata.

Na vratih sprejeli sporno uredbo

Sredi lanskega leta pa je nato prišlo do pomembne spremembe. Vlada Mira Cerarja je tik pred odhodom, ko je že opravljala tekoče posle, sprejela spremembo uredbe o hrupu. Ta je na predlog Luke in tudi ministrstva za infrastrukturo - vodil ga je Peter Gašperšič iz Cerarjeve SMC - za pristanišča prinesla dve spremembi:

• ladja ni več vir hrupa: v Luki pravijo, da ladij zaradi neurejene zakonodaje pravzaprav ni mogoče nadzirati, posledično je ukrepanje odvisno od dobre volje prehrupnih ladjarjev. "Ne slovenska ne evropska zakonodaja ne predpisujeta mejnih vrednosti za ladje. Zato organ, ki skrbi za varnost plovbe, uprava za pomorstvo, nima zakonske podlage za ukrepanje in sankcioniranje ladjarja v primeru povzročanja emisij hrupa v okolje," pojasnjujejo. Država je Luko odgovornosti rešila tako, da je ladje odstranila s seznama virov hrupa.
• pristanišče je po novem linijski vir hrupa (podobno kot ceste ali železnice), za katere veljajo manj strogi pogoji in višje meje dovoljenega hrupa. "Pristanišče je po dejavnosti primerljivo z letališčem, ki je tudi po stari uredbi sodilo v linijske vire," svojo zahtevo po tej spremembi utemeljujejo v Luki.

Pristala na ustavnem sodišču

Uredbo, ki v splošnem zvišuje meje za povzročitelje hrupa, je kritiziralo več nevladnih organizacij, način sprejema pa je pregledala tudi protikorupcijska komisija Borisa Štefaneca in ugotovila več nepravilnosti.

Urad varuha človekovih pravic je v začetku leta (takrat ga je še vodila Vlasta Nussdorfer, danes ga Peter Svetina) vložil zahtevo za oceno ustavnosti uredbe. Predlagajo, da jo ustavno sodišče razveljavi.Po njihovem sprememba ni izpolnjevala pogojev za tekoči posel, sporna je tudi njena vsebina. Med drugim naj bi kršila pravico do zdravega okolja in zakon o varstvu okolja.

Tu omenimo, da okoljsko ministrstvo, ki ga je vodila Irena Majcen, uredbi ni nasprotovalo. Prvi okoljski minister v trenutni vladi Jure Leben iz SMC je po tem, ko je že bila sprejeta, napovedal nove spremembe uredbe, ki pa jih do odstopa v začetku leta ni poslal na vlado. Tudi zdajšnji minister Simon Zajc se sporne uredbe za zdaj ni lotil.

"Vlada nas je preigrala."

Po spremembi uredbe je Luka vložila vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, zgoraj omenjena inšpekcijska odločba pa je postala brezpredmetna.

Posledično je inšpektor v začetku tega leta zgornji postopek ustavil, Luki pa ni treba plačati globe. V koprskem pristanišču sicer priznavajo, da je hrup ladij občasno problem, menijo pa, da je treba sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo omogočala nadzor ladjarjev. Po njihovem bi bilo treba tudi za ladje predpisati mejne vrednosti, na podlagi katerih "bo mogoče meriti hrup ladij in temu primerno ukrepati".

Salmič pravi, da so predstavniki vlade prebivalcem obljubili marsikaj, na koncu pa so jih praktično onemogočili. "Vlada nas je z lani sprejeto uredbo preigrala in nam odvzela edino preostalo orodje za pritožbe zoper Luko. Prej smo se lahko pritožili na inšpekcijo, ta je lani tudi izdala kazen Luki, zdaj pa se nimamo več kam obrniti. Medtem ko povsod po svetu znižujejo meje dovoljenega hrupa s ciljem, da izboljšajo kakovost življenja, smo jih pri nas zvišali."

Prvi okoljski minister v trenutni vladi Jure Leben iz SMC je po tem, ko je uredba že bila sprejeta, napovedal nove spremembe, ki pa jih do odstopa v začetku leta ni poslal na vlado. Foto: STA ,

Hrup občasno nevzdržen

Salmiča ob tem skrbi, da je Luka izgubila zagon, da bi to področje uredila. "Na vsake toliko spet pridejo obdobja, ko ladje privezujejo povsem blizu mestnega središča. To je za nas, kot da bi ladjo parkirali na dvorišču," pravi Salmič.

Zadnji tak primer se je, pravi, zgodil pred 14 dnevi. "Ker je bilo stanje nevzdržno, smo se pritožili v Luko, kjer pa so se odzvali, kot da ničesar ne vedo. Tudi njihove merilne naprave, ki jih imajo v mestnem jedru, proti Bertokom in proti Ankaranu, so pokazale, da so vrednosti hrupa presegle mejne vrednosti."

V Luki na vprašanje, ali je občasno privezovanje ladij v bližini mesta neizogibno, odgovarjajo, da se zavedajo, da je privezovanje v prvem bazenu problem. A, kot pravijo, uradnega dogovora o privezovanju ladij na oddaljenih privezih ni.

V nekaterih primerih po njihovih navedbah ne gre drugače. "Kontejnerske ladje ne morejo biti drugje kot v prvem bazenu. Se pa trudimo, da problematičnih ladij ne privezujemo tik ob mestu, če so privezi na voljo," pravijo.

Nekatere od dva tisoč ladij, kolikor jih letno sprejme Luka Koper, so zelo hrupne, kar je zmotilo okoliške prebivalce. Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort

Luka: S problemom se ukvarjamo

Pojasnujejo še, da so kljub znanemu teku zakonodajnih sprememb sami stopili naproti lokalnemu prebivalstvu. Tako so se lotili dogovarjanja z ladjarji, navajajo dva primera:

• kapitan kontejnerske ladje je v pristanišču začel zapirati lopute strojnice, skozi katere je uhajal hrup,
• kapitan ladje za prevoz avtomobilov, ki je bila hrupna zaradi prezračevalnih naprav, je začel izmenično vklapljati in izklapljati prezračevalne naprave po nadstropjih (ker niso delovale vse naenkrat, je bil hrup manjši).

V zadnjih dveh letih so 20 milijonov evrov vložili v elektrifikacijo opreme na kontejnerskem terminalu (kar pomeni manj hrupa). "Elektrifikacijo bomo nadaljevali po fazah po celotnem pristanišču in bo v prihodnosti vključevala tudi priklop ladij na elektriko za čas zadrževanja ladij v pristanišču," napovedujejo.

Že z ekipo nekdanjega župana Borisa Popovića so se dogovorili tudi, da bodo prebivalcem sofinancirali zamenjavo oken, fasad in streh. Trenutno z občino pripravljajo dokumentacijo za razpis, Luka bo letno v sklad vplačala 200 tisoč evrov.