Četrtek, 16. 3. 2023, 12.58
1 leto, 7 mesecev
Gospodarstveniki v javnem pismu Golobu: V energetiki je preveč nerešenih vprašanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,46
22
V javnem pismu premierja Roberta Goloba v GZS opozarjajo na več nerešenih vprašanj na področju energetike.
Reprezentativna gospodarska združenja so danes na premierja Roberta Goloba naslovila javno pismo, v katerem ga opozarjajo na bistvena nerešena vprašanja na področju energetike. Izpostavljajo predvsem položaj velikih in energetsko intenzivnih podjetij ter nekatere rešitve, ki naj bi ustvarjale nerazumljive in nesprejemljive razlike med podjetji.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije tako v pismu opozarjajo, da konec lanskega leta sprejeti zakon o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje in spremljajoča uredba, ki regulira cene energentov, ne zajemata vseh podjetij.
Mnogo jih bo ostalo brez pomoči
V najslabšem primeru so po njihovih navedbah velika in energetsko intenzivna podjetja. "Ta ne le da nimajo regulirane cene energentov, ampak zaradi ostrih pogojev ne bodo mogla koristiti pomoči po zakonu oziroma jo bodo lahko koristila le v omejenem obsegu," navajajo v pismu, ki ga je objavila GZS.
Na podlagi ankete, ki so jo izvedli med temi podjetji, jih po navedbah združenj tretjina navaja, da ne morejo koristiti pomoči po zakonu zaradi prestrogih omejitev, zaradi izredno zapletenega in administrativno zahtevnega postopka ali zaradi tveganja vračila pomoči. Več kot dve tretjini vprašanih podjetij medtem navaja, da se jim je zaradi visokih cen energentov zmanjšala konkurenčnost, pri čemer jih tretjina napoveduje, da bodo primorani zmanjšati obseg poslovanja ali celo odpuščati.
Gonilo gospodarstva, a ga vlada ne prepozna
Pri tem v pismu omenjajo, da ta segment ustvari 34 odstotkov čistih prihodkov od prodaje celotnega slovenskega gospodarstva in predstavlja 38 odstotkov dodane vrednosti ter tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu. "Gre za enega od nosilnih stebrov slovenskega gospodarstva, zato težko razumemo, da vlada ne prepozna strateške vloge velikih podjetij, ki nimajo enakovrednih pogojev poslovanja kot njihovi konkurenti v drugih evropskih državah," piše v pismu.
Podpisniki težko tudi razumejo, "zakaj se Slovenija tako krčevito oklepa evropskega okvira pomoči, ko pa je jasno, da je v tej energetski krizi marsikatera evropska država poskrbela za strateške dele svojega gospodarstva mimo tega okvira". Zato "ne morejo mimo občutka, da Slovenija ne želi ohraniti, kaj šele razvijati omenjeno industrijo, pa čeprav smo druga najbolj industrializirana država v EU".
Ob opozorilih glede usode energetsko intenzivnih podjetij pa združenja izpostavljajo tudi, da so zakonodajne rešitve ustvarile dodatne nerazumljive in nedopustne razlike tako med posameznimi podjetji kot dejavnostmi.
Problem so po oceni podpisnikov pisma tudi mala in srednje velika podjetja, ki imajo regulirane cene in zato niso upravičena do ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa oziroma čakanja na delo.
Med drugim izpostavljajo tudi vprašanje podaljšanja regulirane cene po 30. juniju letos za mala in srednje velika podjetja ter vprašanje regulirane cene po 31. avgustu letos za male poslovne odjemalce. Omenjajo tudi, da kljub drugačnim obljubam še do danes ni bil vzpostavljen sistem za pomoč podjetjem pri likvidnosti, čeprav bodo podjetja prvo pomoč po zakonu o pomoči gospodarstvu prejela šele konec tega meseca, medtem ko naj bi jim dobavitelji električne energije plačilne roke skrajšali celo na 15 dni.
Je pa Evropska komisija prav danes odobrila 650 milijonov evrov vredno slovensko shemo državne pomoči za podporo slovenskim podjetjem, ki se srečujejo s povečanimi stroški energije zaradi ruske agresije v Ukrajini, so objavili na Twitterju.
🇸🇮#EUStateAid🇪🇺 Evropska komisija je danes odobrila 650 mio💶vredno slovensko shemo drž. pomoči za podporo 🇸🇮podjetjem, ki se soočajo s povečanimi stroški energije zaradi ruske agresije v Ukrajini.
— Evropska komisija (@EKvSloveniji) March 16, 2023
👉https://t.co/EYDymOJXu7 pic.twitter.com/aRJwRyWR9F
22