Torek, 15. 4. 2025, 13.13
11 ur, 13 minut
Gospodarski krog vlado poziva k razbremenitvi gospodarstva in posameznikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Današnji dogodek Gospodarskega kroga je potekal v prostorih GZS v Ljubljani.
Gospodarski krog, ki združuje gospodarske in kmetijske organizacije, za ohranitev konkurenčnosti države vlado poziva k razbremenitvi gospodarstva in posameznikov. "Potrebujemo davčno razbremenitev, odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, omejitev cen elektrike in debirokratizacijo," je strnil predsednik GZS Tibor Šimonka.
"Socialna kapica je potrebna razmisleka, nujna pa sta davčna razbremenitev v vseh ozirih in odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi za eno leto. Na kratek rok lahko vlada spremeni metodologijo za omrežnino ter zameji ceno elektrike za gospodinjstva in za poslovne odjemalce," je na današnjem srečanju Gospodarskega kroga dejal Šimonka. Nujni so debirokratizacija in poenostavitev postopkov umeščanja v prostor ter povečevanje vlaganj v inovacije in raziskave.
Bojan Ivanc
Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je osvetlil konkurenčnost Slovenije z ekonomskega vidika. V uvodu je izpostavil razliko v hitrosti gospodarske rasti na Hrvaškem, ki je bila v zadnjih petih letih za dve tretjini večja kot v Sloveniji, na kar je imel v določeni meri vpliv tudi dvig davčnega primeža pri nas. Med državami OECD je Slovenija po davčnem primežu pri povprečni plači na sedmem mestu, Hrvaška pa šele na 14. mestu.
Trg dela v Sloveniji kaže prve znake šibkosti, kar je posledica padca novih naročil v predelovalnih dejavnostih, kjer je dobra petina vseh delovnih mest. Slaba popotnica za dvig produktivnosti je tudi nizek obseg vlaganj v stroje in opremo ter proizvode intelektualne lastnine. Delež podjetij, ki načrtuje širitev dejavnosti v Sloveniji, je najnižji po letu 2010, kar pomeni, da zasebni sektor potrebuje nove spodbude. Ivanc je opozoril, da je slovensko gospodarstvo bolj industrializirano kot hrvaško, zaradi česar dvig cen energentov predstavlja velik izziv.
"Od druge polovice leta 2024 se ponovno krepijo cene električne energije in zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce, ki so še vedno enkrat višje kot pred izbruhom energetske krize. Ob tem upada tudi notranja konkurenčnost Slovenije za proizvodnjo izdelkov za trge EU-27, saj je bila v prvi polovici leta 2024 (zadnji podatki) cena pri večjih poslovnih odjemalcih za četrtino višja kot v povprečju v EU-27. Pred energetsko krizo je bilo prav obratno, cene električne energije so bile za od 20 do 25 odstotkov nižje od povprečja v EU-27. Posledično bo naša energetsko-intenzivna dejavnost težje pridobivala nova naročila, ker ima višje stroške proizvodnje," je še pojasnil.
Farmacija, biotehnologija, digitalni sektor ...
Po njegovem mnenju je treba vlaganja v znanost okrepiti zato, da se struktura gospodarstva počasi spremeni iz pretežno proizvajalcev delov, materialov in sestavin v končne proizvode z višjo dodano vrednostjo ter v storitve z visokim znanjem v visokih tehnologijah. Da bi morali opredeliti in postaviti ključne nosilne panoge industrij, se je strinjal tudi predsednik Združenja Manager Iztok Seljak.
Kot ključne sektorje, ki bi se lahko povezali, kot se je avtomobilska industrija v Misiji GREMO, je izpostavil farmacijo, biotehnologijo, digitalni sektor, sektor umetne inteligence. "Verjamem, da je še čas za to, da se podoben sistem skupnega nastopa oz. poslovni model vzpostavi tudi na teh ključnih industrijah," je dejal Seljak. Zato je celotno politiko pozval k pogovorom z gospodarstveniki, da skupaj na novo opredelijo slovenski nacionalni interes.
Zaostrene geopolitične razmere
Predstavniki organizacij, ki tvorijo Gospodarski krog, so opozorili na zaostrene geopolitične razmere. Manjše države bodo po mnenju Šimonke v teh razmerah zelo izpostavljene vsem negativnih tveganjem in bodo utrpele večjo škodo kot velike igralke. Seljak je trenutne razmere, ki jih kroji trgovinska vojna ZDA s svetom, zlasti s Kitajsko, označil za izredne. Zato je po njegovem mnenju čas za izboljšanje pogojev za povečanje konkurenčnosti.
Blaž Brodnjak
"Slovenija je imela leta 2004 ob vstopu v Evropsko unijo veliko razvojno prednost pred drugimi tranzicijskimi državami. V zadnjih dvajsetih letih smo prednost v dobršni meri zapravili, nekatere države pa so nas celo dohitele. Skrajni čas je, da izvedemo nujno potrebne strukturne reforme, brez katerih bomo še dodatno izgubljali konkurenčnost. Vemo, kaj je treba storiti, žal pa ne premoremo volje in poguma za sprejemanje odločitev. A tudi ohranjanje statusa quo pomeni, da smo sprejeli odločitev. Žal, najslabšo mogočo. Tudi za sprejem te odločitve bo nekdo nekoč moral prevzeti odgovornost," izpostavlja predsednik Nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak. "Poleg pokojninske, zdravstvene in davčne reforme bi posebej omenil tudi reformo sodnega sistema. Brez predvidljivega, transparentnega in poštenega sodnega sistema lahko namreč pozabimo na nadaljnji razvoj in dvig slovenske konkurenčnosti," je jasen.
Blaž Cvar
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da se "poleg številnih birokratskih ovir in visokih stroškov energije naše gospodarstvo sooča tudi z izjemno visokimi obremenitvami plač. Na to nas že dlje časa opozarja tudi OECD. Poročilo te organizacije je pokazalo, da smo v Sloveniji po obremenjenosti povprečne plače z dohodnino in socialnimi prispevki na sedmem mestu med 38 državami OECD. In namesto da bi sledili priporočilom, da razbremenimo plače, nas že julija letos čaka nova obremenitev v obliki prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ta naj bi državi prinesel dodatnih 700 milijonov evrov. Vsi mi pa še vedno ne vemo, kako se bo zakon izvajal in kam bo šel ta denar, če že zdaj vemo, da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe primanjkuje." Tudi v OZS zato vztrajajo, "da se pobiranje tega prispevka odloži vsaj za eno leto ali pa se primerno zniža prispevna stopnja." Glede pokojninske reforme je Cvar dodal, da so socialni partnerji dosegli kompromis, ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da ni bilo povišanj prispevkov za espeje. "Espeji nimajo enakih pravic kot zaposleni, zato jih je treba obravnavati ločeno. Prvih 30 delovnih dni ne dobijo bolniškega nadomestila, nimajo regresa, božičnic in drugih ugodnosti, ki so jih deležni zaposleni," je še pojasnil.
Iztok Seljak
"Tako EU kot Slovenija se morata končno zbuditi iz tridesetletne zaverovanosti sami vase. ZDA so podvojile produktivnost/dodano vrednost na zaposlenega glede na EU. Kitajska je dosegla 25 odstotkov globalnega BDP in bo kmalu presegla ZDA. EU je medtem padla s 30 na 15 odstotkov globalnega BDP. Slovenija pa ostaja pod povprečjem BDP tako usihajoče EU. Vse to so veliki znaki za alarm," je jasen Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager. Meni, da je "nujen ponovni fokus EU in Slovenije na prebojne inovacije in doseganje najboljše produktivnosti globalno, v strateški navezi in partnerstvu med komisijo, vladami, industrijo ter znanstveno-raziskovalno in izobraževalno sfero. EU se mora nujno takoj reformirati za doseganje takšnega usklajenega nastopa navznotraj in posledično na zunaj. Slovenija je lahko in mora biti nosilka teh sprememb, s svojim lastnim vzorom v tej smeri."
Matjaž Čemažar
Matjaž Čemažar, predsednik Skupine podjetij z notranjim lastništvom, opozarja, da so "slovenska podjetja pripravljena na solastništvo zaposlenih, a zakonodaja, kljub načelni politični podpori, temu ne sledi. V podjetjih z razvitim solastništvom zaposlenih žal davčne omejitve v zakonu o dohodnini omejujejo vključevanje zaposlenih v lastništvo prek sklada lastnih delnic. Zakon o udeležbi pri dobičku ne ponuja pravih spodbud, zato je v usklajevanju nov predlog". Dodaja, da podpirajo zakon o lastniških zadrugah, "saj potrebujemo dolgoročno varen, stabilen in vključujoč model solastništva zaposlenih".
